Čas je za največje lipane – 2.del

Čas je za ličinkarjenje

Za jesenski lov lipana lahko rečem, da ni prav produktiven v primerjavi z meseci takoj po lovopustu, ko je lipanska miza obilno pogrnjena nad in pod vodno površino. Zakaj? Zgodilo se vam bo namreč, da boste v toplih dneh, ko se temperature dvignejo krepko nad nulo, doživeli nepozaben lipanski skok, saj se tudi v tem času lahko pojavijo žuželke, na omejenem področju, v velikih količinah, posebno tam, kjer je voda toplejša. To se bo dogajalo okrog poldneva, ko boste doživeli nepozabne trenutke lova s suhimi posnetki. Ko pa tega skoka ne bo, bodite vztrajni in prilagodite svoj način muharjenja razmeram na vodi, saj se v teh mesecih, kot sem napisal, ujamejo tudi tisti največji predstavniki rodu Timalus. Muharili boste pretežno z ličinkami, zato naj v nadaljevanju opozorim na nekaj pomembnih dejstev pri tem načinu lova lipanov.

Morate se zavedati (če se še niste), da lahko zaželjeno gibanje vaše ličinke, med muharjenjem, zelo spreminja vertikalni steber vode, zaradi počasnejših ali hitrejših površinskih tokov s čimer se spremeni hitrost vašega posnetka, ki ga poskušate voditi po »dead drift« metodi, blizu dna vodotoka. Če lipan ne zagrabi vaše muhe, lahko vzrok tiči ravno v tem nepravilnem obnašanju posnetka. Tam kjer so vodni tokovi zelo različni, poskusite z nežnim potegom muharske vrvice ali dvigom vaše palice, kar bo povzročilo počasni premik muhe, seveda boste s tem dosegli za kratek čas izničenje površinskih tokov, ob enem pa boste ribo opozorili na prisotnost vaše ličinke. Lahko uporabljajte tenke fluorokarbonske najlone, ki sicer hitreje tonejo, no bolje je uporabiti copolymerne, ker se s svojo mehkobo bolje prilagajajo vodnemu toku.

Če uporabljate težke ličinke z volfram kroglicami so variante še dve. Prva je da svojo ličinko predložite nasproti svojega stojišča na razdaljo dveh dolžin muharske palice in jo nato, ko se potopi na željeno globino, malo zadržujete v toku s čimer boste v neposrednem stiku z njo, tako da boste čutili prijem ribe že preko napete muharske vrvice. Druga metoda je, da ličinko predložite višje po toku nad svoje stojišče in jo s počasnimi potegi muharske vrvice skozi vodilke, vodite nazaj proti sebi za malenkost hitreje kot je hitrost vodnega toka. Vsekakor ne pozabite na ključni poteg ličinke z dna proti površini na koncu vsake pasaže, saj s tem dvigom v veliki večini primerov pripravite ribo do prijema.

Tako se klasično “mrtvo vodenje” seli v drugo naprednejšo varianto ličinkarjenja ki ji pravimo »prosto drseče«, in zajema večino načinov gibanja ličink pod vodno površino. Predložek ličinke pred ležiče, samo toliko, da potone na željeno globino in jo nato vodite mimo lipana navzdol, navzgor ali stransko, kar je pogosto kronano z uspehom. Bodite pa previdni pri prezentaciji in ne dopustite, muhi, da pade neposredno pred ali za ribo, saj se na ta način le ta prestrašiti. Pri takšnem načinu ličinkarjenja, poskušamo pri lipanu spodbuditi napadalni refleks ali preprosto povedano refleks hranjenja, medtem ko se aktivno ne prehranjujejo. Včasih je lahko to poskušanje, prevariti izkušenega borca zelo frustrirajoče, saj večji primerki na obleganih vodah poznajo vse ličinke in so doktorirali iz zavračanja ponujenih muh, če ne, nebi zrasli do takšne veličine. Vsekakor boste ugotovili, da je bilo muharjenje na lipana, ki se aktivno hrani, v toplejšem delu sezone veliko lažje.

Umetne muhe v tem času

Ker so se lipani v tem času primorani prehranjevati večino časa pod vodno površino, jih bomo lovili s hrano, ki je tam sedaj na razpolago. Vsekakor so to v prvi vrsti posnetki vodnih žuželk, ki so v svojem ranem stadiju vezane na življenje pod vodo. Od reke do reke je zastopanost ličink zelo različna. Do spoznanja, kaj navezati na konec trnice boste lahko prišli na dva načina. Eden je da dvignete nekaj kamnov v priobalnem pasu in pogledate kaj se skriva pod njimi; drugi pa je, da pregledate vsebino želodčka prvega uplenjenega lipana. Vsekakor boste tam našli ličinke enodnevnic (mayfly), ločnic (sedge), dvokrilcev (midges), ponekod kamenjark (stoneflies), veliko pa bo tudi malih rakcev postranic (gamarus) in celo, rekli boste neverjetno, malih ribic, mladic ali celo kapičev. Vsekaor se večji lipani v tem s hrano skopem delu leta spremenijo v prave predatorje, tako da nebo nič čudnega če najdete v želodčku večjega lipana tudi kakšnega kapljan ali kako drugo ribico.V tem času poskušajte uporabljati zaradi čiste, prozorne vode, čim bolj tanko zvezane in čim bolj realistične vzorce, na čim tanjši trnici.

Pa dober prijem vam želi in obilo ribiških užitkov v kosanju z najlepšimi predstavniki naših vodah,

Vladimir Miki Mikec