Možnosti preureditve neurejenih jezov

V prehodnih blogih, sem vam poskušal predstaviti vplive neurejenih jezov in posledice, ki bi jih prinesle njihove odstranitve oz. preureditve. V blogu, ki sledi, pa bi vam rad predstavil oblike konstrukcij, s katerim bi lahko preuredili obstoječe neurejene jezove ter jih s tem približali »naravnim tipom«. Le ti dosegajo biološke zahteve boljše, kot to storijo tehnične izvedbe (ribji prehodi iz betona). Poleg tega  pa se izvedbe »naravnih tipov« lepo vključijo v okolico kot tudi omogočajo oblikovanje novih biotopov. V praksi so uveljavljeni naslednji trije tipi konstrukcij, s katerimi se želimo približat naravnim tipom vodotokov:

• talne drče: prehod v širini celotne struge, s katerim premagamo višinsko razliko, s kar se da blagim naklonom in grobo površino
• obtočni kanali: stranska struga oz. kanal ob strugi reke, ki povezuje del pred in za pregrado, pri tem pa simulira naravno stanje ter omogoča prehod rib
• ribji prehodi: konstrukcija, ki je integrirana v del obstoječega jezu, pri tem pa s blagim naklonom omogoča prehod rib

Med slednjimi so se najboljše izkazale talne drče. Princip le teh je v porabi vodnega potenciala (razlike v višini vodnega nivoja pred in po pregradi), na določeni dolžini, z ohranjanjem kar se da blagega hidravličnega nagiba (padca). Ti pristopi so bili prvotno oblikovani za stabiliziranje rečnega dna, izkazali pa so se tudi kot odličen način za nadomestitev pregrad, saj s svojim nizkim naklonom omogočajo strukturno raznolikost ter najbolj ugoden način obnove rečnega odseka. Takšen odsek s svojo raznovrstno obliko tudi najboljše imitira naravne pogoje. Seveda morajo biti takšne konstrukcije prilagojene, tako, da dopuščajo migracijo vodnim organizmom. Gladek beton in strmi padci tega ne dopuščajo.

Talne drče se glede na konstrukcijo delijo na 3 dele:

• zložena drča (vgrajeno-skalna konstrukcija): na stabilizirano rečno dno so v eni plasti zložene skale, ki se stikajo ter s tem nudijo grobo površino ter odpornost na večje pretoke (nagib 1:10)
• nasuta drča (konstrukcija iz nametanih kamnov): večplastna konstrukcija na utrjeni podlagi iz nefiksiranega kamenja, kateri prav tako sledi utrjena podlaga dolvodno, zagotavlja grobo površino in nizke stroške izdelave
• kaskadna drča (kaskadna konstrukcija iz skalnatih pragov): odsek struge razdeljen z skalnimi pragovi, ki omogočajo oblikovanje tolmunov, kateri so lahko prepuščeni naravnim dinamikam, odražajo veliko strukturno vrednost in nizke stroške izdelave

Preoblikovanje jezov, ki onemogočajo prehod vodnih organizmov, je s postavitvijo drče relativno enostavno. Vse kar je potrebno, je dodatna vgradnja materiala (kamenje in prod) v katerega so predhodno vgrajeni pragovi iz skal. Seveda pa je treba zaščitit tudi vznožje objekta, ki omogoča prehod v nadaljnjo rečno dno. Takšne konstrukcije omogočajo migracije tako dol kot tudi gorvodno, poleg tega pa je ob pravilni izvedbi vzdrževanje takšnih konstrukcij dokaj redko oz. potrebno le po večjih poplavah.

Takšne metode preoblikovanja dopuščajo ohranjanje ali spreminjanje nivoja vode gorvodno. Pri tem lahko dopustimo, da se gorvodno območje zajezitve zamuli, kar pomeni, da se lahko tu, dolgoročno gledano, ponovno vzpostavijo pogoji prostega toka. Seveda se mora vsako spremembo gorvodne gladine, preučiti glede na dano situacijo (npr. erozija, poplavna varnost ipd.).

Lep pozdrav in dober prijem,

Jure