Pazljivo pri krmljenju rib

Pri lovu belic in krapov je zaželeno, da ribe privabimo na ribolovno območje in jih tam zadržimo ves čas ribolova. Ob tem je bistveno, da je krmilo za ribe zanimivo, zlasti pa, da jim ne škoduje. Slednje vodilo pride v poštev vedno in povsod, pri ribolovu velikih in manjših rib ter na tekočih in stoječih vodah. Skrb za dobro počutje plavutastih vretenčarjev je vrlina vsakega ribiča, ki mu ni mar le za število in težo ulovljenih vodnih lepotic.

Nikakor ni vseeno, s kakšnim krmilom nakrmimo ribe. Poznavanje osnovnih pravil pri pripravi in krmljenju nam bo pomagalo, da se bodo ribe po zaužitju hrane dobro počutile. Hranila, ki jih umetno vnesemo v revir, so kljub morebitni uporabi naravnih sestavin nekaj, kar ribam lahko škoduje. Da bi bile te še dolgo zdrave, ribiči pa bi jih veselo lovili, nam je še kako pomembno, kakšne so mešanice, ki jih ponudimo ribam.

Po nepravilnem ali pretiranem krmljenju lahko ribe zbolijo in celo poginejo. Neredko se zgodi, da imajo vnete zadnjične odprtine, patološko spremenjene presnovne organe ali pa jim dražljivi dodatki spremenijo delovanje živčevja in žlez.

Kaj ribe jedo, če ni ljudi?

V naravi se odrasle ribe prehranjujejo s hrano rastlinskega in živalskega izvora. Nekatere ribje vrste prisegajo na podvodno in obvodno rastlinje, plankton, mehkužce, drobne nevretenčarje, večje obvodne vretenčarje, kopenske sesalce, ptice in ribe. Da hrano najdejo, se morajo navadno zelo potruditi. Ribji jedilnik je sestavljen iz različnih rastlinskih vlaknin, struktur ogljikovih hidratov, različnega mesa (beljakovin), vode in stranskih primesi, kot so na primer kamenčki in ogrodja ali lupin drugih živali. Umetnih snovi, ojačevalcev okusa in dražljivih substanc v naravi brez prisotnosti človeka načeloma ni.

Kakšna krmila jim ponujamo ribiči?

Da bi ribe čim bolje prijemale, smo se ribiči pripravljeni spremeniti v kemijske strokovnjake in mešati gradiva, ki bi nam omogočila čim večje število ulovljenih rib (te naj bi bile po možnosti tudi največje). Uporabljamo različne mlete mešanice rastlinskega in živalskega izvora, lepila, arome v prahu ali v tekoči obliki, eksotične začimbe, umetne dodatke in tako naprej. Idej, da bi lovili bolje kot drugi, imamo veliko.

V naravi naštetih krmil v takšni obliki, kot smo jih našteli, ni. Ribe se na dražljiva sredstva prekomerno odzovejo. Obstajajo sicer teorije, da ribe same presodijo, kaj je za njih dobro in v kakšni količini, vendar na žalost to ne drži vedno. V želji po skladiščenju energije lahko pojedo preveč (slabih) krmil in zato utrpijo posledice.

Najpogostejše napake

Med najpogostejše napake, ki jih zagrešimo ribiči, sodi pretirana uporaba krmil. Napovedati pravilno količino je praktično nemogoče, saj je to odvisno od okoliščin. Vsekakor naj bi največ nekaj kilogramov hrane verjetno zadostovalo za en dan ribolova. Prav tako je pomembno, da je hrana pravilno pripravljena. Če ribič krmi s koruzo, naj poskrbi, da je ustrezno namočena ali skuhana. Isto velja za druga krmila rastlinskega izvora. Fermentirane snovi naj bodo tudi ustrezno »zrele«. Kisle ali jedke snovi pa ribe tako ali tako odbijajo.

NASVET

Pri pripravi krmila in vab za ribolov moramo ribiči paziti, da uporabljamo naravna hranila, ki so pripravljena na ustrezen način. Izogibajmo se umetnim in dražečim snovem.

Nadvse je pomembno, da so naša krmila sveže pripravljena. To velja seveda tudi za vabe. Plesnive ali žarke substance ne sodijo v nobeno vodo, saj lahko vsebujejo različne toksine, ki ribam in drugim vodnim organizmom le škodujejo.

Problematična so tudi krmila z visoko vsebnostjo maščob. Za ribe so seveda zanimiva, vendar so tudi škodljiva, saj so težko prebavljiva. Priljubljeni peleti halibut so primer snovi, ki je izjemno bogata z olji oziroma maščobami. Ribam jih ponudimo v zelo omejenem obsegu.

Najprimerneje je, če uporabljamo naravne materiale, po možnosti od preverjenih proizvajalcev, ki proizvodnjo krmil redno nadzirajo. Dražljive snovi, ki vsebujejo soli in ojačevalce okusa, naj bodo izdelane po naravnem postopku. Takšne substance ne posegajo v spreminjanje delovanja žlez in drugih organov. Čisti mononatrijev glutamat, ki je eden najmočnejših ojačevalcev okusa, je drugačen od naravnih glutamatov, ki se denimo skrivajo v sirih ali sušenem paradižniku. Zatorej previdno!

Zgornje vrstice še zdaleč ne zaobjamejo celotne problematike krmljenja. Glavno sporočilo za ribiče, ki lovijo in krmijo belice in krape, sta zmernost in zavedanje, da jim lahko z nepremišljenimi dejanji močno škodimo.

Dober prijem vam želi ekipa RibiskeKarte.si!