5 dni na Vogrščku – 45 prijemov

Lepo ter sončno vreme po precej klavrnem tednu nestabilnega in slabega vremena je v meni vzpodbudilo željo po ribolovu. Ker se kmalu začnejo obveznosti na faksu, sem razmišljal o 5 dnevni kampanji, da izkoristim še zadnje trenutke pred učenjem. Takoj so misli bile pri lokaciji. V načrtu sem imel jezero v jugovzhodni Sloveniji, vendar to vodo, kot nekakšno otvoritev sezone, obiskujem že 3 leta zapored in me zato ta opcija ni kaj preveč zanimala. Torej, kam pol?

Že v zgodnjih spomladanskih mesecih sem se z Nejcem pogovarjal na splošno o Vogrščku. No, in takoj misel: “Zakaj pa ne, malo dlje, nova voda, nove priložnosti.” Na hitro pregledam vso opremo, pripravljeno je vse, namreč dokupil sem nekaj mini pribora, točno to kar sem potreboval. Boile sem imel še od zadnje kampanje, tako da si s tem nisem belil glave. Vzel sem še nekaj partikla, tako da na hitro privabim ribo. V torek sem že spravljal opremo v avto ter pripravljal hrano za krape. Sledila je še formalna obveznost. Nakup kart, zadevo mi je olajšal nakup preko spleta. Morem reči, da je zadeva fenomenalna.

In tako sem bil že pripravljen na odhod.

V sredo sem že ob 4h zjutraj krenil proti morju. Kot bi mignil sem že zavijal iz avtoceste ter po nekaj kilometrih se je pred mano odprl pogled na Vogršček (veliko jezero). Ob svitu sem videl lepoto jezera. Mistično, kako se je meglica dvigovala nad vodo ter razkrivala obrise jezera.

Skratka, do vode me je čakalo kakšnih 300m nošenja. Ko sem končno prinesel stvari do vode, jih je bilo potrebno naložiti v čoln ter po jezeru gor do pozicije. Ker sem bil sam, je to še dodalo kakšno minuto več. Ob vožnji po jezeru gledam obalo ter iščem pozicije za postavitev šotora. Nikjer dostopno. V vodi veje, obala zaraščena, razmišljam, če bo kje kakšna pozicija, ki mi bo ustrezala in evo ga. Za zalivom, en rt, prostora ravno za en šotor ter pozicij za ribolov na pretek. Tukaj se ustalim za teh 5 dni.

Prispem, začnem postavljat šotor ter vso ostalo potrebno. Po dobri uri imam pripravljeno vse ter se posvetim soniranju. Nekako sem si zamislil, eno palico na rob jezera pred vejami v zalivček, drugo sem našel na svoji strani na globini 6.5m. Polica, zatem pa padec na globino 12m. Vmes pa še hitro najdem rezervno lokacijo za krmišče in evo ga, 150m na drugo stran, med dva štora. Super! Nakrmim obe poziciji s partiklom ter nekaj boilami, rezervno krmišče pa samo boile. Raztegnem palice. Ena palica standard single 24mm Squid boila, druga palica sem od jeseni imel še testne boile Frankfurter, isto single 24mm.

Na prvi prijem nisem čakal dolgo, po dobri uri me na prvi palici, ki je bila pred vejami preseneti 8 kilaš. Pri sebi razmišljam, to je bilo hitro. Upam, da se nadaljuje tako. Ko nastavim palico,slišim iz obale. Prijem na drugi palici. Tista pot do palice se je tako vlekla, da sem vmes mislil, da stojim na mestu. Ob zategu riba v vejah. Na čoln ter nad njo. Po nekaj minutah uspem rešit ribo, krap okoli 5kg. Prvi dan sem zbral 9 prijemov.

Ostale dni isto. Rutina. Hranjenje, sedenje pod dežnikom, rahel vetrič, prijemi na vsako uro. Nič večjega, drugi dan najtežji krap 11kg. V petek se vstanem zgodaj, nahranim pozicije bolj obilno – povečam količino boilov. Ta dan je v celem dopoldnevu bil samo en prijem. Bilo mi je že malo čudno, kaj se je zgodilo, vendar me ni zmedlo. Po prijemu babuške nastavim nazaj v zaliv. Vročina podnevi je ubijala, razvoz vab ter drilanje na soncu pa še tako bolj. Sedim ter opazujem okolico. Ta trenutek pa na jezeru ‘bonaca’, gledam silk v vodi, kako ga napne, v trenutke palico zvije v kifl, swinger počasi gor. To more bit lepa riba! Zategnem, drillam iz obale, da jo odvrnem od vej. Značilno za veliko ribo, da gre po tleh s svojo težo, brez udarcev z glavo. V bojazni, da bi ribo zapel ob kakšen štor, skočim v čoln. Drill je trajal nekje pol ure. Kakšna borbenost, prvi obris ribe vidim pod čolnom. Malo lepši krap, kot ti do zdaj. Ob zajetju v podmetalko sem pa dejansko videl velikost ribe. Ob vožnji nazaj na obalo, sem gledal krapa in nisem mogel verjeti. Uspelo mi je, riba kampanje, preko 15kg, v največji vročini! Ribo dam v sling, jo stehtam, pokličem Nejca(svaka ti čast), če me pride poslikat in vrnem ribo nazaj v globine Vogrščka.

Zadnji dan zopet isto. Hranjenje, razvoz, vročina. Začelo mi je zmanjkovati hrane, zato sem zadnji dan zmanjšal hranjenje, kar se je poznalo na aktivnosti ribe. Tisti dan nič večjega kot 10kg.

Vse skupaj sem zbral 45 prijemov, ogromno rib sem izgubil med vejami. Skratka, na Vogršček se še vrnem, do takrat pa naj pridno rastejo.