Upravljavci voda ne prodajajo le ribolovnih kart
Tako kot ribiči med ribolovom ne sedijo le “na zaboju piva”, je tudi delo v ribiških družinah oziroma pri upravljavcih voda izjemno pestro, zahtevno in se ne dotika le prodaje ribolovnih dovolilnic. S čim vse imajo upravljavci voda pri nas opravka in kakšna dela vse opravljajo?
OK, tale tema se zdi malce zahtevnejša, a je izjemno pomembna in, ja, zanimiva.
Vsebinsko poteka delo na podlagi Zakona o sladkovodnem ribištvu, Zakona o društvih (če je organizacija ribiška družina, sicer je podvrženo drugim zakonom). Če pustimo ob strani administrativno in finančno poslovanje, ki sta že sama po sebi zahtevna, se upravljavci ukvarjajo predvsem z upravljanjem z ribolovnimi viri, ki so pri nas največkrat v celinskih vodah (na morju se z ribami ukvarjajo na Zavodu za ribištvo in pa nekateri ribiški klubi pod okriljem Zveze za športni ribolov na morju Slovenije). Kot ribolovne vire pa je zakonodajalec opredelil prostoživeče ribe.
Upravljavci se aktivno tako ne ukvarjajo zgolj z ribolovom, temveč je njihovo delo upravljanje rib (med drugim to delo obsega naloge v zvezi z ohranjanjem ugodnega stanja rib in doseganja dobrega ekološkega stanja, podeljevanje koncesij za ribiško upravljanje v ribiških okoliših, ribolov v komercialnih ribnikih, gojitev rib, evidence v sladkovodnem ribištvu in poročanje, strokovno usposabljanje delavcev izvajalcev ribiškega upravljanja, škode in odškodnine zaradi pogina rib, ribiškočuvajsko službo, javne službe ter druga, s sladkovodnim ribištvom povezana dela) in ribiško upravljanje (izvajanje ukrepov za ohranjanje ugodnega stanja rib, trajnostno rabo rib, vodenje predpisanih evidenc in poročanje, strokovno usposabljanje ribičk oziroma ribičev, izvajanje nadzornih nalog ribiškočuvajske službe, izvajanje nalog in aktivnosti ob poginih rib ter druge, za ribiško upravljanje pomembne naloge).
Osnove
Celinske vode so v Sloveniji razdeljene na številne ribiške okoliše, s katerimi gospodari 64 ribiških družin, približno 10 % celinskih voda pa je izvzetih, saj gre za vode posebnega pomena; z njimi gospodari Zavod za ribištvo Slovenije. Okoliši so deli ribiških območij, znotraj okolišev pa so revirji, ki so lahko gojitveni, ribolovni itd.
Znotraj organizacije upravljavca je izjemno aktivna gospodarska, čuvajska služba in ekipa za odlove. To so delovne skupine, ki imajo neposreden stik z revirji in ribami. Sledijo načrtu ribiškega upravljanja, ki se pripravlja za obdobje 6 let in vključuje temeljne usmeritve za ohranitev in trajnostno rabo rib v ribiškem območju, načela posegov v populacije posameznih ribjih vrst, usmeritve za poribljavanje in gojitev rib ter usmeritve za varstvo tistih delov ribiškega območja, ki so zavarovani po predpisih o ohranjanju narave. To delo ni le fizično (na terenu), temveč predvsem načrtovalno, miselno, zahteva veliko načrtovanja, poznavanja lokalnega terena, okoliščin in rib.
Eden pomembnejših dokumentov je tudi ribiško gojitveni načrt, ki je podlaga za ribiško upravljanje v posameznih ribiških okoliših. Pri tem se upoštevajo ekološke značilnosti in razširjenost ribjih vrst ali populacij, ki so pomembne za ohranjanje ugodnega stanja, ter režimi po predpisih o ohranjanju narave in voda, ki bi lahko vplivali na izvajanje ribiškogojitvenega načrta.
Poleg tega je predpisano tudi letno poročanje in sestanki z ribiškimi strokovnjaki Zavoda za ribištvo in ribiškim inšpektorjem.
Delo skozi leto
Delo znotraj organizacije ribiškega upravljavca poteka celo leto, na terenu in v pisarni. Po potrebni se odvzemajo spolne celice rib za gojitev, interventni in drugi izlovi, poribljavanje (ki so lahko redna, dopolnilna, … in samo z ribami iz sonaravne gojitve in ribogojnic, ki imajo dovoljenje ter so zdravstveno neoporečne po predpisih o veterinarstvu).
Pomembna je tudi skrb za sonaravno gojitev, to je gojitev domorodnih vrst v naravnem okolju in se ne šteje za gojitev po predpisih o ohranjanju narave ter predpisih o vodah.
Ribiči so izjemno aktivni pri spremljanju in akcijah ob poginih rib. Za ribolov izdelajo ribolovni pravilnik, ki je osnovan na podlagi državnega Pravilnika o ribolovnem režimu v ribolovnih vodah. Obstajajo pa tudi izjeme, ki jih mora vsak upravljavec spoštovati, ne glede na to, da plačuje koncesijo in ima pravico za upravljanje v določenem okolišu.
Koncesija
Od novele zakona iz leta 2006 mora upravljavec za svoje delo ter pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz njega, plačevati koncesijo. To vsako leto zaračuna Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter je obvezni del poslovanja upravljavca. Koncesije so podelili leta 2006 za obdobje 30 let; to se precej hitro približuje koncu.
Ribiški kataster
Med izjemno pomembne ribiške dokumente sodi tudi ribiški kataster. Ta se vodi kot javna knjiga. Sestavljajo ga popis ribiških območij, ribiških okolišev in ribiških revirjev s pripadajočimi ribolovnimi, varstvenimi in drugimi revirji po določbah zakona, podatki o stanju populacij rib, evidence o izvajalcih ribiškega upravljanja, imetnikih vodnih pravic komercialnih ribnikov, evidence ribogojnic, evidence o opravljenih izpitih gospodarjev, izvajalcev elektroribolova, čuvajev in ribogojcev, evidence poginov rib, evidence o smukanju in drugi podatki, pomembni za ribiško upravljanje.
Usposabljanja ribičev
Usposabljanja ribičev vodi Ribiška zveza Slovenije, krovna organizacija slovenskih ribičev. Med osnovna usposabljanja štejemo izpit za ribiča, med višja pa izpit za čuvaja, gospodarja, elektro ribiča in tako naprej. Gre za resno usposabljanje pred strokovnimi predavatelji, ki se zaključi z izpitom pred komisijo.
Ribiškočuvajska služba
Ena pomembnejših nalog upravljavca je izvajanje ribiškočuvajske službe, ki je neločljivo povezana z upravljanjem z ribolovnimi viri in je predpisana z zakonom. Gre za to, da vsak upravljavec oblikuje čuvajsko službo s čuvaji, ki so uradne osebe s pooblastilom ministra. Več o delu in in nalogah ribiškega čuvaja lahko prebereš v blogu ribiški čuvaj te lahko kaznuje.
Foto: Pixabay
