Kormorani, problemi in rešitve

V prejšnjem blogu, sem opisal predvsem probleme, ki jih kormorani povzročajo v naši državi ter neučinkovito reševanje le teh. V upanju, da bom našel ustrezen rešitev za dano problematiko sem se odločil, da bom pregledal stanje in ukrepe v ostalih državah. S problematiko kormoranov se ukvarjajo skoraj celotna Evropa, prav tako pa tudi Amerika in Kanada.

V vseh državah kormoran poleg škode na ribah v vodah in ribogojnicah (tako pojedenih kot tudi ranjenih) povzroča škodo na drevju in ostali vegetaciji (predvsem s svojimi iztrebki) in pa z izpodrivanjem ostalih ptičjih vrst (katerih velik del je dejansko ogroženih).

V Kanadi in Ameriki so se problematike kormoranov lotili zelo resno, kljub temu pa imajo še vedno zelo velike probleme, predvsem zaradi ogromnih populacij teh ptic. Posredovanje se na območju Amerike razlikuje glede na zvezne države. V nekaterih lahko ribogojci postrelijo ptice, ki se hranijo na njihovih vodah, prav tako pa lahko pozovejo tudi pristojne organe, da postrelijo ptice, ki se zadržujejo v bližini. V večini ostalih zvezni držav pa lahko lokalni predstavniki uničijo njihova gnezdišča, uničijo jajca z olji ali odstranijo kormorane, ki ogrožajo javna sredstva (divje ribe, rastline ali gnezdišča drugih ptic).

V Evropi je stanje nekoliko drugače. Po nekaterih ocenah naj bi te ptice na območju Evrope skupno pojedle okrog 300 000 ton rib letno, kar za primerjavo znaša več kot ribogojci letno vzgojijo v Franciji, Španiji, Italiji, Nemčiji, Madžarski in Češki skupaj. Glavna problematika ki jo poudarja marsikatera država je to, da v Evropi ni skupnega načrta za reševanje problematike kormoranov. Države tega lotujejo različno, kar pa ne more pripeljati do dolgoročnih rezultatov. Na Švedskem, Poljskem ter v Italiji, Danski, Nemčiji in Avstriji je dovoljen odstrel na nekaterih območjih. V Romuniji in Estoniji jih lahko odstranjujejo le določen čas v letu, v Franciji in Veliki Britaniji pa imajo določeno kvoto. V državah kot so Finska, Nizozemska, Belgija pa ni dovoljeno nikakršno posredovanje. Primer dobre prakse je pokazala Švica, ki zelo točno opredeljuje kje so in kje niso dovoljena gnezdišča.

Razni strokovnjaki poudarjajo, da je zelo koristno, povečanje vegetacije na problematičnih vodotokih, ki omogoča skrivanje rib. Pri ribogojci so se med drugim izkazale kot zelo ugodne rešitve tudi razni sonarji, ki oddajajo zvok ork in pa mreže, ki omogočajo skrivanje rib. Pri vsem tem pa je s strani poznavalcev in strokovnjakov iz danega področja, glavni cilj povrnitev količine kormoranov na delež, ki bo omogočal trajnosti obstoj le teh z naravo.

Ali bo potrebno zato pritisniti tudi na Evropo in ne samo na naše institucije?

Lep pozdrav in dober prijem,

Jure

 

viri:

– Eaa-Europe.org:  http://www.eaa-europe.org/fileadmin/templates/uploads/Pos_Res/Brochures/A3-brochure_Cormorant.pdf

– Naturalhistorymag.com: http://www.naturalhistorymag.com/features/19298/to-kill-a-cormorant

– Hecak.hr:  http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=74182