Ne motite muharjev pri ribolovu

Med premikanjem ob vodi, od enega lovnega terena do naslednjega, boste gotovo naleteli na drugega muharja, ki lovi. Vsekakor mu z glasnim čofotanjem po vodi ne prepodite še preostalih nekaj rib, ki so mu ostale po glasnem mimohodu raftarjev in kanuistov. Spravite se iz vode čim višje ter ga zaobidite v čim večjem loku. Pri tem pazite na njegovo opremo, odloženo nekje v bližini in seveda na dolžino muharske vrvice, ki jo ta vihti skozi zrak. Nekateri izvajajo neverjetno dolge mete, daljše kot si jih lahko predstavljate. Imeti umetno muho nehote in naenkrat kot nadomestek za uhan ali pirsing, si verjetno ne želi nihče od vas.

Druga možnost je, da boste naleteli na muharja, ki počiva ob vodi. Preden zabredete v vodo in pričnete muhariti na »njegovem« terenu, ga vedno raje vprašajte, če ga ne motite. Nikoli ne veste, če ta mogoče čaka, da se riba, ki jo je splašil, vrne na svoje mesto ali pa opazuje obnašanje in najboljši pristop do večje ribe v tem delu vode. Mislim, da bo zelo nejevoljen, če mu to isto ribo splašite.

Meni se je to zgodilo na Klokotu v Bosni. Medtem. ko sem se tik pod ribogojnico usedel na obvodno skalo, da zamenjam muho in v miru razmislim na kaj naj lovim malo večjo »kalifo«, kot jim oni pravijo in sem jo med lovom opazil v vodi. Riba namreč ni hotela nekaj deset zamenjanih ličink (na katere sem polovil vse sosede, ki so plavale v bližini), zato sem si vzel ta predah. Muhar pa, domačin, kasneje sem izvedel, da je iz Krupe in ne iz Bihača, je lovil malo nižje od mene, tik pred jezom, ki se razteza preko vse širine Klokota. Že prej sem videl, da me cel čas opazuje, posebno, ko sem utrujal kakšno večjo postrv in sem jo ujel na tem odseku vode. Torej, medtem ko sem sedel, se mi je ta domačin počasi približal po bregu, nato pa je, ne da bi me pozdravil ali karkoli vprašal, zabredel točno pred mano na prostor, kjer sem še malo prej stal. Jezno sem ga pogledal izpod polaroidnih očal in malo zakašljal, kot: »Hej, saj sem še tukaj, kam pa rineš.«

Ni se zmenil za moje pokašljevanje, temveč je pričel nekaj vleči iz žepa in metati v vodo. Ribe nižje od njega so dobesedno zdivjale v istem trenutku, ko so zadeve iz njegovega žepa priplavale do njih. V naslednjem trenutku je že vlekel malo večjo postrv proti sebi. Spel jo je v vodi, novi met in nova postrv, pa spet in spet. Ko na par metov ni ujel nič je ponovno iz njegovega žepa nekaj padlo v vodo in postrvi so spet norele. Seveda, takoj se mi je posvetilo. Lovi na brikete ali kostne črve. Ponovno je vlekel večjo postrv proti sebi, pri tem se je končno obrnil proti meni in me pomenljivo pogledal, kot: “češ, poglej, tako se to dela.”

Vstal sem s skale na kateri sem sedel, pogledal proti ribi, ki je žal ni bilo več na mestu kjer sem jo prej videl, verjetno je odšla za briketi in pomislil, da s takim muharjem nima smisla razpravljati o etiki in dostojanstvu in da bi verjetno katera od postrvi prej dojela bistvo muharjenja kot on. Kaj češ, tudi tak dogodek ti lahko pokvari dan na reki, do katere si se moral peljati kar pol dneva daleč.

Podobno napako ste storili, če odrežete drugega muharja, ki je bil na tem odseku vode pred vami, od najboljšega dela vode.

Tako sem pred nekaj leti sedel na skali nad tolmunom v Žirovskem delu Sore in opazoval starejšega muharja pod seboj. Že je hotel pričeti z muharjenjem pri vtoku vode v tolmun, tam kjer sta pobirali dve lepi šarenki, a si je premislil. Domneval sem, da glede na izkušnje, ki so mu jih prinesla leta muharskega staža. Pomaknil se je v iztek tolmuna ter poskusil ujeti malo večjega lipana. Vedel je namreč, da če zapne najprej eno od šarenk na začetku tolmuna, splaši vse ostale ribe nizvodno. Zato se je tudi odločil drugače.

Medtem, ko se je on ukvarjal z lipanom, se je na prodini, ki se je raztezala ob tolmunu, pojavil še en akter te zgodbe. To je bil mlajši moški v brezhibni opremi muharja. No, tisto kar se je zgodilo v naslednjih minutah je bilo v nasprotju z vsemi zakoni muharske etike. Zagazil je v vodo tik pod šarenkami, ki jih je tudi on opazil ter se namestil točno na pot muharske vrvice starejšega ribiča, če bi ta hotel loviti v zgornjem delu tolmuna. Jaz bi se takoj pobral s tega tolmuna, ker se s takimi naduteži ne da razpravljati in bi si raje poiskal drugi tolmun. No, starejši muhar je imel verjetno dovolj takšnih vsiljivcev, ki radi pokvarijo ribolov, zato se je odzval čisto drugače. Tudi leta so bila na njegovi strani, tako da si je lahko dovolil napeti par kozjih molitvic mlademu domišljavemu muharju. Vseh besed, ki so bile tu izrečene, raje ne bi ponavljal. Rezultat je bil, da jo je mlajši ribič jadrno odkuril s kraja dogajanja. Žal so jo tudi šarenke.