Trcanje ali dapping

Nekateri avtorji ribiške literature so mnenja, da je trcanje (angl. dapping) predhodnik muharjenja. Ta način ribolova poznamo pravzaprav vsi. Ker je zanimiv in v nekaterih okoliščinah zelo uporaben, vam ga predstavljamo v nadaljevanju.

Ribiški kolega James Prosek, diplomant univerze Yale, slikar, pisatelj, raziskovalec postrvi in muhar, je pred leti v neki razpravi dejal, da se je muharjenje, prav tako kot ostali načini ribolova, skozi zgodovino zelo spreminjalo. Seveda se v tej trditvi ni zmotil. A bistvo njegovega komentarja je, da so v najzgodnejšem obdobju muharjenja, ko ribiči še niso imeli opreme, kot jo poznamo danes, lovili s t.i. polaganjem muhe na gladino. Uporabljali so dolge palice in mokre muhe, saj so lovili z velikimi, težkimi in za današnje pojmovanje kar nekoliko nerodnimi trnki. Tak način ribolova naj bi udejanjali v današnji Makedoniji in drugod po Balkanu. O tem so pisali že Korošec in ostali v drugi izdaji knjige Muharjenje (ta je skorajda obvezno čtivo za vse ribiče, ki jih zanima muharska zgodovina!).

Ker v tistih časih zaradi opreme še niso mogli metati, so se pač znašli po svoje. Palice so bile bolj podobne polagalkam kot pa današnjim muharicam. Tudi ribiških kolesc večinoma še niso poznali. Kljub vsemu so bili pri ribolovu uspešni.

Minilo je nekaj stoletij. Angleži so kasneje takšen način ribolova imenovali dapping, v slovenskem jeziku pa ne poznamo ustrezne besede oziroma nam ni znana. Še najbližji izraz je trcanje, ki ga je v 30. letih prejšnjega stoletja uporabil (vpeljal?) Alojzij Šulgaj, muhar in ribiški strokovnjak. Trcanje so dodatno razvili Škoti in Irci in še danes lovijo z njegovo pomočjo na svojih jezerih v vetrovnih razmerah postrvi. Za vabo uporabljajo velike posnetke majevk.

Pri trcanju muho polagamo na gladino, včasih jo tudi cukamo. Z muharico ne izvajamo muharskih metov, zato ne potrebujemo ribiškega kolesca. Najpogosteje nam bo tak način ribolova prišel prav na območjih, ki so zelo zaraščena z obvodnim rastlinjem. Če dobro pomislimo, nevede trcamo skorajda vsakič, ko se odpravimo na ribolov. Zakaj bi se odpovedali predelom, kjer je sicer veliko vej in drugega rastlinja, a tudi veliko rib? Če se malo potrudimo, lahko tam prav lepo lovimo.

Martin (2000) navaja, da so za trcanje načeloma uporabljali daljše muharice, ki so merile v dolžino od 12 do 18 čevljev (3,7 oziroma 5,5 metrov). Z njimi naj bi enostavne dosegli težko dostopna mesta, po zaseku pa tudi lažje obvladali zapeto ribo. Res je, da s takšnimi palicami na zares težko dostopnih mestih nimamo kaj iskati. Pri nas bomo na tak način verjetno najbolje lovili z običajno opremo in palicami dolžine okoli 9 čevljev (2,7 m). Nekateri menijo, da je muharjenje na način tenkara ena oblika trcanja, kar ni res. Pri ribolovu tenkara uporabljamo muharsko vrvico in izvajamo muharske mete, česar pri trcanju ni.

Lovimo lahko z običajnim naborom muh, lahko pa uporabimo tudi katerega od klasičnih posnetkov, ki jih priporočajo avtorji. Med njimi so veliki posnetki prodnic, romarji, majevke in zahajalke. Od slednjih naj bi se najbolje obnesle velike mravlje, gosenice in kobilice.

Ko boste muharili na zelo zaraščenem območju, uporabite starodavni način polaganja muhe na gladino in uspeh zagotovo ne bo izostal. Z njim pa ne boste le ujeli rib, temveč boste tudi počastili velik del muharske zgodovine, ki je oblikovala naš šport.

Dober prijem vam želi ekipa RibiskeKarte.si!

Pri pisanju bloga smo uporabili naslednje vire:

• Martin, D. (2000). The Fly Fisher’s Illustrated Dictionary. New York: The Lyons Press.
• Omerzu, S. (2014). Alojzij Šulgaj – Lov z umetno muho ali s perjenico. Ljubljana: Racoon in Ribiška zveza Slovenije.
• Bridgett, R.C. (1929). Dry-Fly Fishing. London: Herbert Jenkins Limited.
• Fitzgibbon, E. (1865). A Handbook of Angling: Teaching Fly-Fishing, Trolling, Bottom-Fishing, and Salmon-Fishing. London: Longmans, Green and Co.
• ariverneversleeps.com
• flies-stepbystep.com