O klenu

Klen je nekoliko zapostavljena, a zanimiva športna ribolovna riba. Tisti, ki se z ribolovom ukvarjajo že od zgodnje mladosti, se poleg pisancev verjetno najbolje spominjajo prav njih. Poseljujejo praktično vse vode v Sloveniji, primejo pa na beličarske vabe, umetne vabe in umetne muhe, zato so za ribolov sila mikavni.

Zakaj številni ribiči klena odrivajo v drugi plan? Verjetno zato, ker živi povsod, ker ga ni težko ujeti, zapet pa ne nudi bogve kakšnega odpora. Z nekaj razmisleka se prvi trditvi lahko pridružimo, drugo in zadnjo pa moramo vljudno zavrniti.

Pogled v literaturo

Klen buri domišljijo ribičev že od nekdaj. Vsa omembe vredna ribiška literatura, najsibo tuja ali domača, govori o njem kot o pomembni ribi iz skupine krapovcev. Izaak Walton, angleški avtor in velikan med ribiškimi klasiki, svoje delo Popolni ribič ali oddih preudarnega moža iz leta 1653 celo začne z opisom te ribe. Pravi, da ga moramo spomladi loviti s črvi, poleti s kobilicami in drugimi žuželkami, v hladnejšem obdobju pa z rumeno pasto iz sira in žafrana. Francis Francis, svetovna ribiška legenda, v svoji knjigi A Book on Angling iz druge polovice 19. stoletja med drugim piše, da “je klen izredno plašen, zlasti večji, in se mu mora ribič približati izjemno previdno.” Avtorji pomembne slovenske ribiške knjige Muharjenje (dr. Korošec in drugi), klena postavijo zaradi njegovih značilnosti ob bok najpomembnejšim muharskim ribam.

Klen

Za bučmana, kakor ga ljubkovalno imenujejo nekateri ribiči, je značilno valjasto telo srebrne ali zlate barve, ki je posuto s srednje velikimi luskami. Ima velik gobec z mesnatimi ustnicami in hrbet, ki je svinčeno sive barve. Povprečna velikost je okoli 30 cm, zrastejo pa tudi čez 50 cm in dosežejo težo nad 4 kg. Drsti se med aprilom in julijem (v Sloveniji je varstvena doba med 1.5. in 30.6.), zato ga najpogosteje lovimo zgodaj spomladi in poleti, pa tudi jeseni in pozimi. Začetniki in nepoznavalci ga bodo zaradi njegove zunanjosti lahko zamenjali s platnico.

Ribolov

Klenova draž se verjetno skriva v načinu njegovega lova. Ker je vsejed, rad prime na klasične beličarske vabe (kruh, polenta, sir, testo, različno sadje, denimo češnje, deževniki, kostni črvi, …), zapodi se za umetno vabo, ki je namenjena ščuki, ali pa obvisi na umetni muhi, ki smo jo ponudili postrvi ali lipanu. Med ribiči pogosto vlada prepričanje, da je klen tretjerazredna riba. A priznati moramo, da bi bila marsikatera slovenska voda prazna, če v njej ne bi živeli ti zanimivi in prebrisani krapovci.

Pozimi jih lovimo s plovčkom in kruhom, najpogosteje v globljih curkih rek in v njihovih tolmunih. Rad prime tudi na druge beličarske vabe, zlasti na deževnike in kostne črve. Najlepši ribolov klenov je verjetno poleti. Vročina jim razgreje kri, zato so zelo energični, včasih pa tudi leni. V dneh brez vetra jih bomo uspešno lovili na košate umetne muhe, zgodaj zjutraj in pozno popoldne pa bodo z veseljem zagrizli v manjše umetne vabe. Privlači jih delovanje voblerjev, blestivk, popperjev in silikonskih rib. Nekateri ribiči, predvsem predstavniki starejših generacij, se njihovega ribolova lotijo s češnjami, ki jih namestijo na trnek s koščico vred, nato pa vabo vržejo v vodo brez uporabe plovca, ki bi plašne klene splašil.

Največje klene je izredno težko ujeti, zato veljajo za prave trofeje. Pa ti, jih rad/a loviš? Napiši nam v komentar spodaj!

Dober prijem ti želi ekipa RibiskeKarte.si 🙂