Bodo tuji ribiči res preplavili domače revirje?
Po letu 2006, ko so sprejeli novi Zakon o sladkovodnem ribištvu, upravljavci ne smejo omejiti ribolova v revirju, da bi bil ta dovoljen le lokalnim članom ali državljanom Slovenije. Ribolovni revirji, ki so v upravljanju RD in drugih javnih upravljavcev, so tako vsaj teoretično “odprti” za vse ribiče, ki imajo veljavno ribolovno dovolilnico, tudi tujce.
Številnim domačim ribičem, zlasti tistim, ki lovijo v bolj znanih in bogatih revirjih, se zdi, da jih zadnja leta zasedajo tuji ribiči. Nekje jih je več, drugod manj, odvisno od atraktivnosti vode in velikosti rib, ki tam živijo. Na udaru so zlasti vrhunske muharske vode, ki jih v ozemeljsko majhni Sloveniji pač ni zanemarljivo število, ter kraparski in sulčarski revirji.
Tuji ribiči – da ali ne?
To niti ni več vprašanje, temveč dejstvo. Tuji ribiči so tu, dilema je le v tem, kako sobivati. S prihodom tujih turistov se navidezno poveča pritisk na vodo, kar lahko jezi domačine ali člane lokalne RD. Pa je temu res tako? Kako tuji ribiči vplivajo na ribolov in kako na njih gledajo slovenski ribiči?
Tuji ribiči turisti so del slovenskega turizma in v nekaterih regijah pomembno prispevajo k njihovemu razvoju. Ribiči so hvaležni in mirni potrošniki, denar pa ne porabijo le za ribolov, temveč cenijo udobno namestitev in lokalno kulinariko. Njihova prisotnost tako ne vpliva le na ribiče in revirje, temveč širše. Če ne škodujejo revirju in ribam, je vpliv z njihovim prihodom blagodejen. To je pomembno! Čeprav se domači ribiči kdaj počutijo odrinjene, pa je to največkrat verjetno po krivici. Pomislimo: koliko dni porabimo v domačih revirjih mi, koliko tujci (ki pridejo posamično kvečjemu za par dni)? Kdo ima torej večje možnosti za uspešen ribolov?
Ko upravljavec revirja sredstva, prejeta na račun obiska tujcev, učinkovito porabi, je to največkrat prav v korist domačih ribičev. Upravljanje z vodo, kar ni samo vlaganje rib, je vedno zahtevnejše in dolgotrajno delo. Ne smemo tudi mimo dejstva, da lovi večina turistov po načelu ujemi in spusti. Če se na tej točki ne spuščamo v smotrnost udejanjanja določenega načina ribolova in upoštevamo izsledke splošnih opažanj, je to sijajno.
Ja, turisti pridejo, pri nas pustijo denar, ujamejo ribo, se z njo za par sekund režijo v fotoaparat, nato pa odidejo. Kaj ni to dobro? Je, če upravljavec ne pozabi domačinov, če ne dvigne cene dovolilnice v nebo, če je število ribičev v okviru letnega načrta in če se sredstva vrnejo nazaj v vodo.
Poglejmo na situacijo še malo z druge, človeške plati. Mediji, zlasti družbeni, so zadnja leta polni lepih ulovov s slovenskih rek in jezer. Večino jih objavimo prav domači ribiči, saj se z ulovi in lepo naravo radi pohvalimo. Kako si torej tujci ne bi zaželeli ribolova pri nas?
Kakšno rešitev ponujamo pri RibiskeKarte.si?
Ribiške družine, ki so članice portala RibiskeKarte.si, lahko število dnevnih ribičev omejijo s posebnimi kvotami, ki jih glede na Ribiško-gojitveni načrt in druge plane nastavijo same. Tako na določen dan ni mogoče kupiti več kot predpisano število dovolilnic. Na portalu je pri vsakem revirju poseben koledar zasedenosti revirja, kar ribičem omogoča enostavnejši pregled nad obiskanostjo revirja v nekem trenutku. Ribiči, spremljajte ga, da se boste lažje odločili, kje v nekem trenutku loviti.
Kakšno pa je tvoje mnenje glede obravnavane tematike? Sporoči ga v komentar spodaj!
Dober prijem ti želi ekipa RibiskeKarte.si.
Da cene dnevnih kart ne letijo v nebo se ne bi ravno strinjal.
Plus tega so tujci nadlega, ki ti leto in dan gomazi ob(po) vodah, tako da je ribolov postal stres, namesto daa bi bil ravno nasprotno, sprostitev.
Hvala za komentar!
Vse ribe nam bodo pospikali!!!! A mi ne znamo lovit al kaj ja
Hvala za komentar!
Vse lepo in prav spoštujem tuje ribiče na naših vodah ,vendar bi morali omejiti ribolovne dni.Nekaj pa mi ne gre v glavo ,da skupina 5-10 ribičev kupi karte za en teden pa vsak dan lovi na določenem odseku reke ,dokler ne ulovijo določene ribe.Kako naj član RD gre loviti v revir ki je že cel teden zaseden in prešpikan oziroma preutrujen,verjetno ne bi bilo prav dobrih rezultatov.
Hvala za komentar!
Sam nimam nikakršnih težav, pa naj bo to domači ali tuji ribič. Čist vseeno mi je kdo je in od kod je, če se zna pravilno obnašati v naravi. Enim ni všeč, da tujec na istem mestu lovi ves teden, a ko sam lovi tam po deset in več dni ni pa čisto nič narobe. Dajte no spoštovani kolegi ribiči. Vse kar je res je, da nekatere družine zaradi povečanega obiska tujih ribičev ( turizma) nekoliko dvignejo ceno ribolovne dovolilnice, ker pač ne sme biti razlike med domačim in tujim ribičem in si ( domači ribiči) zaradi tega morda ne moremo privoščiti več dnevnega bivanja za vodo ( pač naš denarni standard v RS). Vse kar mene moti in bi bilo potrebno v razmislek je to, da Ne more skupina tujih ribičev priti na vodo ( čeprav vse pošteno plačajo) in zakupiti celotnega jezera ali revirja. Tu pa nastane problem in nejevolja domačega ribiča, ker takrat pa res domačin ne more iti lovit. Hrvaški se je to zgodilo saj so tujci ( predvsem iz Ruskih krajev ) kar pokupili določena jezere, katere sedaj oni kot lastniki tržijo naprej, zato so po hitrem postoku sprejeli zakon kjer tujec ne more več kupiti vodnih virov pri njih. Slej ko prej se bo to zgodilo tudi pri nas.
Hvala za komentar!
Ne vem če je tako. Tujci nam bodo vse ribe polovili pa vem tudi da jih kar konkretno domov znosijo.
Hvala za komentar!
Strah ima velike oči… Tujci so še najmanjši problem. Malce poglejte, kakšen je odnos do rib in okolja s strani domačih ribičev. Obnašajo se, kot da bi ribnike, jezera in reke skopali v lastni režiji. Da se o cenah kart, ki so nesorazmerno visoke napram tega, kar se gostu za vodo in ob vodi ponudi sploh ne pogovarjamo.
Hvala za komentar!
Primerjanje vrednosti ribolovne dovolilnice in kaj dobiš v vodi kot ribolovno rento, ni primerljivo s tistim, kar bi športni ribič moral biti. Če gre lovcu za to, da ustreli bizona in ga odnese domov je to enako, kot čebelarju, da odnese čim več medu in api sestavin domov. To je ropanje narave!
Če pa gre za to, da ribič najde svoj “prostor” za vodo, opazuje ribe, jih spremlja, proučuje in varuje, eh, to je pravi ribič. Sam sem ribič več kot 30 let in spoštujem tako lovce, ki si nadenejo uniformo zato, da izkažejo pripadnost zeleni bratovščini, in nimajo osnovnega nagona po ubijanju divjih živali za prehrano. Enako spoštujem športnega ribiča, ki ribo etično ujame in jo spusti s čim manj poškodbami, da se mogoče ujame na trnek še komu drugemu ali pa tudi ne. Ostali komentarji o ribičih tujcih ali lastnih državljanih so odveč. Bodimo športni ribiči in spoštujmo ribji in ves ostali živelj, sočloveka in tudi sami sebe.
Hvala za komentar!
Ribe mora rd vlagat in gojit kot je treba.
Ni mi treba v detajle. Enostavno na ribolov ne sme nihce ki nima ribiskega izpita.
Ali grem jaz lahko na medveda in merjasca???
ne ker nimam lovskega izpita in znanja.
Ribari in svinjarijo za vodo pa dela pa ze vsak gigi migi ki ima kako staro palico in trnek.
Prides k vodi pozdravis pa te gleda kot bik in podi stran ces da mu plasis ribe. Karpe karpe.
njam njam po 10 komadov v nahrbtnik in prodat koljegoma v ljubljanu.
Cuvaja ni ker bi ga vrgli v vodo je raje doma.
Hvala za komentar!