Zgodaj spomladi smo pozorni na drst

Saj ne, da ne bi bili tudi jeseni, pozimi in poleti. A spomladi je ob vodi in v njej veliko ribičev, zato poskrbimo, da s svojo prisotnostjo ne motimo ribje drsti in drugih naravnih procesov, ki jih je v tem času veliko. Na kaj vse je v tem ribolovnem obdobju pozoren skrben ribič?

Zgodaj spomladi se drstijo lipani, sulci, ščuke, smuči in nekatere belice, denimo platnice in podusti. Potrudimo se, da jih v tem času ne lovimo.

Posebno pozornost si zasluži lipan, katerega drst je na višku ravno marca ali aprila. Ker je v tem času agresiven, bo hlastnil za vsakim zalogajem, ki mu ga ponudimo. Seveda se zgodi, da ga ujamemo tudi, ko je naša ciljna riba postrv, a takrat poskrbimo, da z njim ravnamo še posebej skrbno. Utrujamo ga čim krajši čas, trnka pa ga osvobodimo že v vodi in z njim ne poziramo pred fotoaparatom. Vsekakor naredimo vse, da ga ne lovimo namerno. Takšno zrelo obnašanje nam bo vedno v ponos, drugim ribičem pa za zgled.

Zgodaj spomladi se drstijo naši največji salmonidi, sulci. Iz večjih rek se umikajo v pritoke in v predele z dobro prezračeno vodo, kjer je dno postlano s prodom ali drugim primernim substratom. Med drstjo vlada med osebki kar nekaj rivalstva, zato so še posebej dovzetni za pohlepne ribiče, ki jim nastavljajo potezanke ali druge vabe. Najlepše, kar lahko v tem obdobju storimo za kralje voda, je, da jih pustimo pri miru. Od daleč lahko opazujemo njihov ljubezenski ples, lova pa se lotimo v predpisanem obdobju.

Lepo je, da se v zgodnjem spomladanskem času izogibamo tudi vijačenju z umetnimi vabami, in to povsod, kje živijo ščuke in smuči. Četudi so v revirju kleni, za katere vemo, da radi pograbijo vobler ali blestivko, vijačenje in muharjenje opustimo. Ribiško strast lahko potešimo recimo tako, da gremo vijačit postrvi. V Sloveniji je kar nekaj revirjev, kjer je to mogoče in celo zelo uspešno.

Pazimo na drstne jame

Ribe se najprej združujejo v manjše skupine, kjer samico zasleduje en ali več samcev. Drst salmonidov poteka nad peskom, kjer je dovolj močan vodni tok z obilico kisika. Tam izkopljejo jamice, v katere odložijo oplojene ikre. Da bi se te ikre lahko razvile v ribe, moramo biti pozorni, kod stopamo. Drstne jame lahko opazimo že od daleč, ni pa nujno. Zato je najbolje, da se izogibamu vsakršnemu brodenju, če to ni nujno potrebno.

Več o tematiki lahko prebereš v naslednjih blogih:

• Ljubezen je v zraku (blog o drsti potočnih postrvi)
• “Ponesrečeni ulovi in varstvena doba” (razmišljanje o ulovih rib, ki so v varstveni dobi)
• Riba ne pozna varstvene dobe

Kakšno pa je tvoje mnenje? Sporoči nam ga v komentar spodaj.

Dober prijem ti želi ekipa RibiskeKarte.si!