Sodi ribolov z umetno muho na težkem trnku jig med muharjenje?

Ribiči vsake toliko časa debatirajo, kaj muharjenje sploh je in katere vabe praviloma sodijo k temu načinu športnega ribolova. Pregledali smo nekaj primerov iz domače ter tuje literature in nanizali poglede glede dileme, ki zadnja leta odpira številna vprašanja in dvome o istovetnosti in pripadnosti posameznega športnega ribiča.

Posebno nas je zanimalo, ali lahko športnemu ribolovu, pri katerem uporabljamo kombinacijo klasične muharske opreme in umetne muhe na težkem trnku jig (ki tehta, recimo, več kot 20 g), rečemo muharjenje. Povprašali smo nekaj prijateljev, ki so ribiči, a nas njihovi odgovori niso zadovoljili. Nekateri pravijo, da gre za muharjenje, drugi temu odločno nasprotujejo, le malo od njih pa zna mnenje utemeljiti.

Področje razprave, ki je zanimiva in pomembna iz več razlogov, moramo že na začetku malce razširiti. Prvič, ribiči smo krvavi pod kožo in imamo radi, da se smemo identificirati kot člani določene skupine, ki jo cenimo. Drugič, definicija muharjenja je pomembna za dosledno upoštevanje ribolovnih pravil.

Sam ribolov z umetno muho še ni muharjenje per se; s potezanko (ki po domači in tuji literaturi sodi med umetne muhe, več spodaj), lahko denimo, najsibo težka ali lahka, uspešno lovimo tudi z ribiško palico, ki je namenjena beličarjenju ali vijačenju. Ribolovu z muharsko opremo (muharska palica, muharsko kolesce, muharska vrvica), a brez umetne muhe, ki je izdelana s tehniko vezanja, prav tako ne moremo reči muharjenje. Naslikajmo s primerom: če vzamemo muharsko opremo in na konec laksa navežemo velik trnek, nanj pa namestimo kos mrtve ribe ali vobler in ujamemo sulca, se pač ne moremo pohvaliti, da smo ga v resnici ujeli s tehniko muharjenja.

Intuitivno torej ugotovimo, da lahko muharjenje opredelimo kot način športnega ribolova, pri katerem uporabljamo muharsko opremo in umetno muho, izdelano s tehniko vezanja. Pa je takšna definicija dovolj za kakovosten opis muharjenja? Kakšna je vloga muharske opreme, zlasti muharske vrvice, in teže umetne muhe?

Pregled definicij v nekateri domači literaturi

V starejši literaturi je muharjenje omenjeno kot perjančenje. Lokar (1937) ga opisuje kot “lov s perjenico, to je z umetno muho”. Ribič, ki uporablja palico za lov z umetno muho, t.i. pernico, je perničar.

Šulgaj v prvi četrtini 20. stoletja (Omerzu, 2014) piše, da “si ribič za perjančenje izbere pernico. Ni mu všeč navadna ribnica (ribiška palica, op. p.), saj je pretežka in preokorna. Namesto enostavnega … kolesa … nadenemo pernici … kolesce, ki ima zavoro in …, da lahko navijemo vsaj 30 m vrvice.” Umetno muho opiše kot “posnetek raznovrstnih komarjev, mušic, moljev, mravelj, gosenic, hroščev in drugih živalic, ki žive ali v vodi ali ob vodi ali pa prihajajo vsaj v stik z vodo. Ribiči razumemo z izrazom muha vsako ponarejeno žuželko, najsi že spada v skupino muh ali ne. Mnogo perjenic je le plod naše domišljije: čopek dlake, peres, bleščice ali svile.”

Poleg ribolova s suhimi in mokrimi muhami omenja potezanje. “Muhe, ki jih rabimo pri potezanju, so navadno košatega trupa. Telo je debelo in posejano z gostim perjem. Radi tega imejmo s seboj muhe večjih oblik in na daljšem trnku. … Riba šavsne običajno po našopirjeni muhi …”

Svetina in Verce (1982) opredeljujeta muharjenje kot “način športnega ribolova, kjer teža vrvice prenaša silo, s katero vržemo umetno muho proti cilju”. Kot vabe, ki jih pri tem uporabljamo, navajata umetne žuželke in, ločeno, potezanke. Slednje opisujeta kot večje, potopljene umetne muhe.

Korošec, Voljč, Ocvirk, Fratnik in Urbančič (1980; 2000) pišejo, da je muharjenje “lov rib z umetnimi muhami”. Delijo ga na muharjenje s suho muho, ličinkarjenje in potezanje. Slednje opisujejo kot “lov v globini s potezankami, ki so lahko razmeroma velike in težke”. Po njihovi definiciji je potezanka “umetna muha, ki ima posamezne sestavine uvezane iz perja, ali umetna muha, ki ima posamezne sestavine uvezane iz dlak živalskih kožuhov”; po njihovem ne posnema žuželke, ampak ribo med plavanjem.

Cotič in Krušnik (1997) s sodelavci omenjata, da je “muharjenje način ribolova, s katerim skuša ribič preslepiti ribo tako, da ji ponudi na trnek navezano muho, ta pa naj bi posnemala muho v naravi.” Ločita “lov na ličinko – nimfo, suho muho in na potezanko.” Za slednjo pravita, da “je vse prej kot majhna muha, predstavlja pa lahko ribji drobiž ali pa je povsem fantazijska.” Izmed potezank omenjata izdelavo racmana na trnku jig v velikosti 2 do 14.

Natančneje kot v zgornjih definicijah področje v domači literaturi ni opredeljeno.

Pregled definicij v nekateri tuji literaturi

Muharjenje je opisano v številnih tujih virih, zlasti v angleško govorečem svetu. V nepreglednem številu knjig, člankov in spletnih strani so navedene številne definicije, opisi in mnenja. Drobce, ki smo jih našli v domači knjižnici ali na spletu, navajamo v nadaljevanju.

Pri globalflyfisher.com pišejo, da se “muharjenje razlikuje od drugih načinov športnega ribolova, saj je vaba, ki jo uporabljamo, zelo lahka. Imenujejo jo umetna muha; ta oponaša različne živali, dele rastlin (semena) in celo kruh. Da bi jo lahko metali, mora imeti ribič primerno palico in muharsko vrvico, s katero vabo dvignemo v zrak in vržemo na cilj.”

Bailey (2007) omenja med vabami, ki ne bi smele manjkati v muharski škatlici, klasične suhe muhe, posnetke ličink, potezanke in “vabe” (angl. lure). “Potezanke” za ščuko, sulca, tajmena prav tako imenuje vabe in ne umetne muhe.

Na spletni strani flyfishersinternational.org trdijo, da je muharjenje “način športnega ribolova, kjer se teža muharske vrvice uporablja za metanje zelo lahke muhe, ki sama ni dovolj težka, da bi jo lahko metali z običajnim laksom ali vrvico”.

Angleški avtor Nick Hart (2014) opisuje muharjenje kot “športni ribolov, pri katerem z oponašanjem žuželk, rakcev in drugih vrst vodnih in obvodnih živali ribo pripravimo do prijema. Pri metanju vabe si pomagamo s težo debele muharske vrvice.” Za ribolov postrvi v stoječih vodah predlaga vabe, ki so videti kot potezanke (v to skupino jih uvrščajo tudi nekateri domači avtorji), a jih sam uvrsti med umetne vabe (angl. lure).

Pri Orvis, podjetju z eno najdaljših tradicij izdelave in prodaje muharske opreme na svetu, pravijo, da je muharjenje način športnega ribolova, pri kateri z umetno muho pripravimo ribo k prijemu.

Avtorji  spletne strani thecatchandthehatch.com so opisali razlike med muharjenjem in vijačenjem. Prvo definirajo kot športni ribolov, katerega namen je preslepiti ribo s posnetkom njene hrane (umetno muho), ki jo navadno izdelamo iz perja, dlak itd., in jo tako pripraviti do prijema.

Na voljo je še na stotine podobnih definicij in mnenj. Angleži so glede njih bolj strogi kot recimo Američani.

Razprava

Če pregledamo vse zgornje definicije, ugotovimo, da so sestavljene iz posameznih sestavin. Poimenovali smo jih pogoji. Pogoje lahko nanizamo v seznam:

1. Muharjenje je način športnega ribolova
2. Namen muharjenja je uloviti ribo
3. Za vabo uporabljamo kombinacijo perja, živalske dlake ali umetnih materialov, ki jih sestavimo v smiselno celoto
4. Vaba predstavlja ribi hrano (žival, del rastline, celo kruh)
5. Vaba je večinoma lahka, ima majhno maso
6. Ker je vaba večinoma lahka, uporabimo posebno muharsko vrvico, da jo lahko vržemo na cilj
7. Zaradi posebnosti delovanja muharske vrvice moramo za muharjenje prilagoditi tudi ostalo opremo (predvsem palico in kolesce)

Popolna definicija muharjenja mora vsebovati vse zgoraj naštete pogoje. Zaradi različnega pojmovanja vabe pa dopuščamo dve različici definicije, ki smo ju poimenovali širša in ožja.

Ker razumemo, da razpravljamo o športnem in ne gospodarskem ribolovu, da nas pri ribolovu žene želja po ulovu ribe in da ribi ponujamo vabo, ki jo ona vidi kot plen, lahko pogoje številka 1, 2 in 4 izbrišemo iz nadaljnje obravnave, pogoje 5 in 6 pa združimo v enotnega. Tako dobimo izvleček pogojev, ki se po delnem predrugačenju glasijo:

1. Za vabo uporabljamo umetno muho, ki je izdelana s tehniko vezanja
2. Za uspešen met zadošča muharska oprema (muharska palica, muharsko kolesce, muharska vrvica)
3. Umetno muho brez posebnega truda na cilj vržemo s pomočjo delovanja muharske vrvice

Pogoje predstavimo tudi tabelarično. Različici definicije muharjenja sta razpoznavni glede na izpolnjevanje pogojev. Pri širši definiciji sta izpolnjena dva, pri ožji pa vsi trije pogoji.

[table id=2]

O muharjenju v širšem smislu torej lahko govorimo, če uporabljamo za vabo umetno muho, izdelano s tehniko vezanja in če je naš nabor ribiške opreme sestavljen iz muharske palice, muharskega kolesca in muharske vrvice. O muharjenju v ožjem smislu lahko govorimo, če zadostimo tudi tretjemu pogoju, to je, da našo umetno muho, izdelano s tehniko vezanja, brez posebnega truda in le z delovanjem muharske vrvice uspešno vržemo na (oddaljeni) cilj.

Zaključek

Poetično pogosto rečemo, da je ribolov življenje. Ker pa življenje ni “matematična formula”, tudi ribolova načeloma ne moremo ukalupiti v teoreme, hipoteze in definicije, razen na enem področju – pri ribolovnih pravilih. Marsikateri bralec se bo ob pričujoči razpravi prijel za glavo in dejal, da ga le-ta ne zanima in ima o zadevi svoje mnenje. Tako je tudi prav! Če bo mnenja, da je muharjenje ribolov z umetno muho tudi, ko uporabimo beličarsko palico, ni s tem prav nič narobe, dokler ne kršimo ribolovnih pravil in drugih oblik pravnega reda.

Glede na zgornje ugotovitve lahko zaključimo, da sodi ribolov s potezankami na težkih trnkih jig v širše področje muharjenja, saj uporabljamo muharski pribor, vaba pa je umetna muha, izdelana s tehniko vezanja. Takšnega ribolova ne moremo uvrstiti na področje muharjenja v ožjem smislu, saj nemoteno metanje vabe s pomočjo muharske vrvice ni mogoče (ali pa je v najboljšem primeru vsaj zelo nerodno).

Zagotovo imaš o tematiki mnenje tudi ti. Obvezno nam ga sporoči v komentar spodaj!

Pri pripravi in oblikovanju smo uporabili vire:

• Bailey, J. (2007). Fishing Encyclopedia. London: New Holland Publishers.
• Cotič, D., Krušnik, C., Klemenčič, J. in Možina, F. (1997). Muharjenje. Ljubljana: Agroset.
• Hart, N. in Bailey, J. (2014). Fishing. Sywell: Igloo Books.
• Korošec, T., Voljč, B., Ocvirk, J. in Urbančič, L. (1980). Muharjenje. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
• Korošec, T., Voljč, B., Ocvirk, J., Urbančič, L. in Fratnik, M. (2000). Muharjenje. Ljubljana: Založba Kmečki glas.
• Omerzu, S. (2014). Alojzij Šulgaj – Lov z umetno muho ali s perjenico. Ljubljana: Racoon in Ribiška zveza Slovenije.
• Svetina M., Verce, F. (1960). Ribe in ribolov v slovenskih vodah. Ljubljana: Ribiška zveza Slovenije.
• Svetina M., Verce, F. (1969). Ribe in ribolov v slovenskih vodah. Ljubljana: Ribiška zveza Slovenije.
• Svetina, M., et al (1982). Sladkovodno ribištvo na Slovenskem. Ljubljana: Ribiška zveza Slovenije.
• theflycrate.com
• orvis.com
• globalflyfisher.com
• flyfishersinternational.org
• thecatchandthehatch.com