Poznate domorodne in tujerodne ribe pri nas?

Ste vedeli, da živi v Sloveniji več kot 90 vrst različnih sladkovodnih rib? Večina od njih resda ni primernih za športni ribolov, a je njihovo poznavanje pomembno vsaj zaradi splošne razgledanosti ribiča. Poznate domorodne ribje vrste in jih ločite od najpomembnejših tujerodnih?

V Sloveniji poznamo dva povodja, črnomorskega in jadranskega. V prvem, ki je obsežnejše, živi več različnih vrst sladkovodnih rib, v drugem pa so vrste bolj pestre. V nadaljevanju navajamo naš izbor nekaterih najzanimivejših ali ribolovno najpomembnejših domordnih in tujerodnih rib pri nas.

Domorodne vrste

Kečiga: ta zanimiva riba “prastarega” videza je prisotna v Savi, Kolpi, Dravi in Muri. Je zelo redka vrsta, ki v dolžino doseže do 125 cm.

Platnica: značilna predstavnica krapovcev v črnomorskem povodju je ogrožena, poseljuje pa Ljubljanico, Savo Kolpo, Krko in Dravo. Zraste do 50 cm, le redko je daljša. Mlajšo pogosto zamenjajo s klenom ali rdečeoko.

Klen: značilna vrsta črnomorskega povodja, pogost v celotni osrednji in vzhodni Sloveniji. Poseljuje tekoče in stoječe vode, zraste pa do 60 cm, redkeje več.

Istrski klen: pri nas poseljuje le porečje Dragonje, po videzu spominja na navadnega klena, le da je manjši. Zraste do 40 cm v dolžino.

Blistavec: ogrožena vrsta, značilna za črnomorsko in severni del jadranskega povodja. Je popolnoma zavarovana manjša ribica, ki zraste največ do 25 cm v dolžino.

Bolen: manjši primerki so rastlinojedi, odrasli ribojedi in se obnašajo kot plenilke. Bolen je značilen prebivalec tekočih voda, pri nas živi v Savi, Meži, Dravi, Krki in Muri. Je ogrožena vrsta, v dolžino zraste do 100 cm, največji do 120 cm.

Linj: manjša sladkovodna riba nezamenljivega videza, ogrožena vrsta. Pred ustno režo ima dvoje brk, koža je zlata z zelenimi in rumenimi odtenki. Zraste do 65 cm v dolžino. Poseljuje stoječe ali počasi tekoče vode v jadranskem in črnomorskem povodju. Preživi tudi v vodi z zelo nizko vsebnostjo kisika.

Podust: ljubljenka beličarjev, podolgovata riba srebrne barve s podstojno ustno režo. Zraste do 60 cm v dolžino, le redko več. Ogrožena vrsta, poseljuje tekoče vode obeh povodij, značilna je za Savo, Soro, Kolpo, Krko, Savinjo, Dravo in Muro.

Primorska podust: domnevno izumrla vrsta, trenutno se z repopulacijo ukvarjajo strokovnjaki ZZRS. Poseljuje tekoče vode jadranskega povodja. Zraste največ do 30 cm v dolžino.

Grba: predstavnica jadranskega povodja, podobna je manjši mreni. Zraste največ do 60 cm v dolžino in sodi med ogrožene vrste. Občasno zahaja tudi v jezera.

Ploščič: sodi med domorodne ribe črnomorskega povodja iz skupine krapovcev. Ima telo značilne ploščaste oblike, od koder izvira tudi njegovo ime. V času drsti dobi samec drstne bradavice. V Sloveniji je pogost prebivalec stoječih voda, značilen pa je tudi za tekoče vode, denimo Ljubljanico, Savo, Savinjo, Dravo in Muro.

Ščuka: plenilka iz družine ščuk poseljuje stoječe in počasneje tekoče vode črnomorskega in jadranskega povodja. Predstavnica ranljive vrste zraste v dolžino do 150 cm in je izrazito plenilska. Prehranjuje se z ribami, je kanibal.

Jezerska postrv: značilna predstavnica domorodnih salmonidov. Ta ogrožena vrsta je značilna za Bohinjsko in Blejsko jezero, naselili so jo tudi v akumulacije Drave in Soče. V dolžino zraste do 140 cm in je eden naših največjih salmonidov (poleg sulca in soške postrvi).

Tujerodne vrste

Beli amur: značilen prebivalec stoječih in počasi tekočih voda. V Slovenijo so ga prinesli leta 1963. Rastlinojed, znano je, da v krajšem času zredči vodno vegetacijo, kjer živijo. Dobro prenaša toplo vodo, njegovo pojavljanje beležijo v jadranskem in črnomorskem povodju. Na spodnji Savi naj bi bili temperaturni pogoji primerni za njegovo drst.

Srebrni koreselj (babuška): podoben navadnemu koreslju ali celo krapu, vendar brez brk. V dolžino zraste do 45 cm in je srebrne barve. Zaznali so ga v jadranskem in črnomorskem povodju, v slednjem je pogostejši. Najraje živi v počasi tekočih ali stoječih vodah, prenese tudi manjšo vsebnost kisika. V Slovenijo so ga pripeljali leta 1962, in sicer s Hrvaške.

Črni somič: sodi v družino ameriških somičev. Pri nas zraste približno do 30 cm v dolžino. Je zelo pogost prebivalec nekaterih stoječih voda, zlasti v osrednji in vzhodni Sloveniji. Zaznali so ga v obeh povodjih, jadranskem in črnomorskem. Preživi tudi v vodi z zelo nizko vsebnostjo kisika.

Šarenka: pri nas je zelo razširjena. Živi v hitro tekočih rekah, tudi v nekaterih ribnikih in jezerih. V Slovenijo so jo leta 1891 prinesli iz Avstrije. Poleg atraktivnosti za športni ribolov, je namreč zelo borbena, je pomembna ribja vrsta za gojitev za prehrano ljudi. V dolžino zraste do 90 cm, poseljuje pa jadransko in črnomorsko povodje.

Jezerska zlatovčica: pri nas ni zelo razširjena, razen v Bohinjskem jezeru. Tja so jo že leta 1928 naselili iz Avstrije. Je manjša predstavnica salmonidov, pri nas v dolžino zraste do 40 cm. Zaznali so jo v jadranskem in črnomorskem povodju.

Sončni ostriž: manjša riba, ki pri nas v naravi doseže do 25 cm v dolžino. Izvira iz Amerike, v Evropo so ga naseljevali po letu 1887, domnevno za hrano postrvjemu ostrižu. Pri nas se uspešno razmnožuje in izriva druge ribje vrste v jadranskem in črnomorskem povodju. Živi v počasi tekočih in stoječih vodah.

Opisali bi lahko še številne zanimive domorodne in tujerodne ribje vrste, ki so bolj ali manj pogost plen ribičev. Za več informacij vam predlagamo branje literature, navedene spodaj.

Katere od zgoraj omenjenih rib pa se najpogosteje znajdejo na vašem trnku? Sporočite nam v komentar spodaj.

Dober prijem ti želi ekipa RibiskeKarte.si!

Pri oblikovanju bloga smo uporabili vire:

• Povž, M., Gregori, A. in Gregori, M. (2015). Sladkovodne ribe in piškurji v Sloveniji. Zavod Umbra.
• Wikipedia
• Pinterest