Vpliv vetra na občutek mraza

Ste se kdaj vprašali, kako na občutenje mraza vpliva hitrost oziroma jakost vetra? Povezanost vetra, temperature in občutja temperature na naši goli koži kaže indeks mrazenja ob vetru.

Ko veter ne piha, se torej giblje s hitrostjo 0 m/s, je brezvetrje, tišina. Dim se takrat giblje navpično in občutje na goli koži je takšno, kot meri vsesplošna temperatura okolnega zraka.

O sapici govorimo, ko piha veter s hitrostjo od 1,6 do 3,3 m/s. Takrat šelesti listje. Zmeren veter nastopi, ko se zračne mase gibljejo s hitrostjo od 5,5 do 7,9 m/s; ob tem se gibljejo tanjše veje, dvigata se prah in papir, na morju se valovi daljšajo, pojavi se pena.

Viharni veter je, če je njegova hitrost med 13,9 in 17,1 m/s, takrat je denimo otežkočena hoja proti vetru, gibljejo se velika drevesa, pršenje vode se povečuje.

O hudem viharju govorimo, ko je hitrost vetra med 24,5 in 28,4 m/s. Na kopnem se, vsaj pri nas, redkeje pojavlja, na morju daje zaradi penjenja vtis, da je gladina bela. Orkan se pojavi, ko piha veter s hitrostjo, ki je večja od 32,6 m/s (več kot 117 km/h).

Kakšen je občutek mraza na koži ob vetrovih, ki smo jih omenili zgoraj?

Za boljšo predstavo si oglejmo tabelo:

[table id=3 /]

Kot lahko vidimo, je občutek mraza pri -10 stopinjah Celzija in ob zmernem vetru enkrat močnejši kot ob brezvetrju. V primeru polarnega mraza, ko pri nas tudi po nižinah temperature vsako leto padejo do približno -20 stopinj Celzija, je ob zmernem vetru s hitrostjo 5 m/s občutek mraza tak, kot bi bila dejanska temperatura -34 stopinj Celzija!

Kako se zavarujemo pred mrazom?

Proti mrazu se zavarujemo s kombinacijo ustreznih oblačil, ob močnem vetru pa se moramo, zlasti pozimi, zaščititi tudi s spletom kakovostnih pokrival, ustreznih očal in kozmetičnih krem za kožo. Ne zaščitimo le predela obraza, temveč izpostavljene dele udov, vrat in roke.

Foto: Pixabay