Ali nam res grozi oblak žveplovega dioksida iz vulkana La Palma?
Na začetku oktobra je evropsko javnost, zazrto v ognjenik na španskem otoku La Palma, presenetila vest, da je ta polno delujoči vulkan doslej izbruhal že več kot 250.000 ton žveplovega dioksida. Vulkanologi, geologi in drugi strokovnjaki so to pričakovali in trdijo, da je povsem običajno, nekateri mediji pa so zagnali paniko in med ljudmi zasejali strah s prispevki, da se nad Evropo zgrinja kisel dež.
Oblak žveplovega dioksida je Evropo dosegel že razmeroma hitro, sredi septembra. Zračne mase s tem plinom so se premikale po Sredozemlju, tik na afriško obalo, proti Genovi. Včeraj so dosegle zgornje zračne plasti Slovenije in Hrvaške, vse nad 5000 m višine. Koncentracija žveplovega dioksida naj bi mestoma presegla 200 mikrogramov na kubični meter zraka oziroma 76 ppm. V Ljubljani trenutno vrednost ni zabeležena (21. oktober 2021 ob 10:10), mejna vrednost pa je 350. Strah pred zastrupitvijo s tem plinom je zato povsem odveč!
Žveplov dioksid je brezbarven, jedek plin, ki nastane pri izgorevanju žveplovih spojin. Navadno nastaja v vulkanih in pri različnih industrijskih procesih. Veže se z vodo, takrat nastane žveplova kislina.
Ozadje
Izbruh vulkana La Palma, ki se je zgodil 19. septembra 2021, je bil nekaj povsem pričakovanega, saj so pred tem zaznali na tisoče potresnih sunkov, kar je znak, da se pod površjem kopiči magma. Ob izbruhu so evakuirali le približno 40 oseb, 80.000 prebivalcev pa obvestili, naj si pripravijo najnujnejše, če bi bil potreben hiter odhod.
Lava iz ognjenika je do danes temeljito spremenila površje večjega dela otoka. Po trditvah nekaterih medijev naj bi otok potreboval celo nov zemljevid, saj je nakopičena lava ustvarila novo kopno.
Foto: Unsplash
