Ali ribe res pogosteje prijemljejo med sneženjem?

Med ribiči krožijo zgodbe o “pobesnelih” ščukah in sulcih, ki so med sneženjem pozabili na previdnost in začeli divje prijemati na ponujene jim vabe. Koliko je resnice v tem, da so med sneženjem prijemi pogostejši?

Če predpostavimo, da je ribič kolikor toliko izkušen in da je v vodi vsaj nekaj rib, bosta na uspeh pri ribolovu vplivala ribičeva oprema (vabe), predvsem pa vreme in to, da je riba, ki jo lovimo, lačna ali vsaj radovedna (več o tem, zakaj riba zagrabi vabo, lahko preberete tukaj).

Ker kroži med ribiči kar nekaj zgodbic, ki pravijo, da so med sneženjem ribe (predvsem velike plenilke) dobesedno podivjale, smo malo pobrskali po dostopni literaturi in osebnih doživljajih. Želeli smo analizirati, ali sneženje res vpliva na uspeh pri ribolovu, ali pa je ta morda posledica česa drugega.

Ribolov med sneženjem

Sneženje je le eden od številnih vremenski pojavov. Zgodi se, ko vodne kapljice zmrznejo in se spremenijo v snežinke. Pri nas navadno sneži, ko ni hladneje od – 10 stopinj Celzija, to pa zato, ker je takrat v zraku največ vlage. Sicer prav lahko sneži tudi pri – 40 stopinjah.

Čeprav se zdi, da je med sneženjem najlepše ostati doma, živali v naravi ne mislijo tako. V nasprotju z ljudmi, ki med sneženjem iščemo zavetje, živali (ribe) takrat dostikrat iščejo hrano. Ni vseeno, za kakšno sneženje gre. Za ribiča bo najugodnejše, če temperature med sneženjem ne padajo, temveč so stabilne ali malce naraščajo. To pa se pogosto zgodi ravno med snežnim viharjem. Zato se splača oditi na ribolov tudi ko sneži, ker gre za spremembo, ki nam lahko pomaga k večjemu uspehu.

Nekaj utrinkov iz literature

Kar se lova sulcev tiče so avtorji (denimo iz prve polovice 20. stoletja) zagovarjali načelo, da je lov slab, ko je v višinah sončno, po nižinah pa se vleče megla. Prav tako so bili pesimistični, ko so bili vodotoki visoki ali so celo poplavljali. Bili pa so enotni, da je lov uspešen, ko pritisne jugo, se otopli, stopi sneg in se vodostaji malce povečajo.

Trdili so, da so okoliščine ribolovu naklonjene, ko je oblačno in malo prši. Pozimi naj bi bil ribolov boljši ob toplejših dneh ter ko zapihata jugo ali zahodnik. Obratno naj bi bilo za ribolov slabo, če je vreme lepo in ko pihata severnik ali vzhodnik. Munda še piše, da so spremembe tiste, ki spodbudijo ribe k premikanju in prehranjevanju; takrat naj bi imel ribič tudi največ uspeha.

Avtor Kapus je šel v analizi uspeha pri ribolovu sulcev še dlje in je trdil, da jih ne žene lakota, temveč da je glavni dejavnik pri uspehu vreme. Uspeh naj bi bil praktično zagotovljen, ko barometer pada, torej, ko prihaja fronta in je zračni pritisk vse nižji.

Nekaj lastnih izkušenj

Ribiški prijatelj, ki ima zelo rad ribolov ščuk, je nekega decembra lovil na lokalnem jezeru. Že nekaj dni prej se je pripravljajo na sneg, ki pa ga ni bilo od nikoder. Vreme je bilo tik nad lediščem, mirno, brez vetra. Ko se je končno odpravil na ščukolov, pa ga je presenetila snežna ploha. Po njegovih besedah se je v trenutku, ko se je sneg vsul nad gladino jezera, ščukam “zmešalo”. Besno so prijemale, tudi tiste največje. Imel je srečo in tisti dan ujel dve okoli metra, kar ga je spodbudilo k razmišljanju, če na uspeh res vpliva snežna ploha.

Sami smo imeli pri ščukolovu največ uspeha, vsaj kar se tekočih voda tiče, pozno jeseni in pozimi in v okoliščinah povišanega vodostaja. Med snežno ploho nismo imeli uspeha, je pa res, da si nismo zabeležili temperature zraka za podrobnejšo analizo. Na drugi strani smo ujeli ščuke in sulce tudi sredi dneva, ob nizkem vodostaju in sončnem vremenu.

Pred dnevi smo imeli s prijatelji zanimivo debato glede napačnih zaključkov, ki jih nevede sprejmemo. Prvi ribič je trdil, da ujame največ sulcev zgodaj zjutraj, drugi pozno zvečer (mrak), tretji pa, ko je voda res visoka. A ugotovili smo še, da preživi prvi ribič največ časa za vodo ravno zjutraj, drugi pozno zvečer, tretji pa gre na sulčelov najraje, ko so vodostaji zelo povišani ali pa nam grozi povodenj. Tako je povsem res, da v primeru prvega ribiča sulci prijemljejo le zjutraj, a ne zato, ker bi imeli takrat apetit, temveč zato, ker v drugih časih dneva on-ribič enostavno ne lovi. Osebni okusi nas lahko hitro zavedejo k sprejemanju napačnih zaključkov, zato je pomembno, da pri vsem skupaj vidimo širšo sliko.

Zakaj je ribolov med snežno ploho torej lahko uspešen?

Če poskusimo skleniti pisanje z nekim realnim zaključkom, lahko rečemo, da je ribolov med snežno ploho, ko so temperature stabilne ali se celo malce dvigujejo, lahko res zelo dober in pripomore k temu, da bomo ujeli več rib ali pa bodo te večje. Snežna ploha je sprememba, ki ribe nažene v aktivnejše iskanje hrane, ni pa vsemogočni dejavnik ali garancija za trofejo. Prav lahko pa enako dobro v korist ribiča ribe nažene tudi malo dežja, ko se dvigujejo vodostaji, ali pa zvečer, ko se stemni. Takrat se ribe zanašajo bolj na druga čutila, ne toliko na vid.

Glede na vse zapisano velja predlog, da se naj ne ustrašimo snega, a z veliko mero previdnosti in z mislimi na lastno varnost. Je pa seveda tudi čisto v redu, če se na ribolov odpravimo, ko imamo pač čas. Če zračni pritisk, temperatura ali vodostaj niso najbolj optimalni, vključimo čutila, uporabimo znanje in izkušnje in poskusimo prelisičiti ribo tudi v težjih okoliščinah. Ribolov je lep, četudi planeti niso vedno na strani ribiča.

Foto: Unsplash