Bliža se nova sezona ribolova sulcev: s čim se ti veliki salmonidi prehranjujejo?

Nova sezona ribolova sulca je pred vrati. V tokratnem blogu smo se posvetili prehrani sulcev. Navajamo rezultate zanimive nemške raziskave, ki razkriva, katere vrste rib in predvsem kako velike primerke rib lovijo sulci.

V svojem naravnem okolju, to je v tekočih vodah donavskega porečja, je sulec na vrhu prehranjevalne verige. Na lov se sulec odpravi večinoma zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, torej v mraku, pa tudi ponoči. V zimskih mesecih je dejavnejši tudi podnevi.

Glede na trenutno poznavanje biologije in obnašanja sulcev znanstveniki trdijo, da so sulci vsaj kar se prehrane tiče izraziti oportunisti. Prehranjujejo se s tem, kar je v revirju najpogostejše, to pa so druge vrste rib, redkeje manjši kopenski sesalci in ptice. Sulec bo pojedel vse, kar bo glede na svoje izkušnje ocenil, da je hranljivo, pomembno pa mu je tudi, da je to dosegljivo oziroma enostavneje ulovljivo.

Nemški strokovnjaki za sulca so v lipanskem pasu rek Bavarske preučevali vsebine želodcev različnih sulcev in tako dokazali oziroma ugotovili, kaj je njihov najpogostejši plen. Viri prehrane, kot navajajo, so se tam z zadnjih treh desetletjih drastično zmanjšali. Sprva so se zmanjšale jate nekoč množičnih podusti, sedaj se zmanjšuje tudi populacija lipana, ki tam že velja za redko ribo.

Analiza želodcev

Analizo sulčjih želodcev so opravili na 188 primerkih sulcev, ki so v dolžino merili od 80 do 143 cm. Raziskava je trajala od leta 1987 do leta 2015 v sedmih bavarskih vodotokih. Sulce so ribiči ujeli s trnkom v jesenskem in zimskem času. Prvi del raziskave je potekal med leti 1987 in 2000, drugi med 2001 in 2015 (sezone lova sulcev).

110 primerkov sulcev je imelo v svojih želodcih 270 kosov plena, med njimi več kot 15 različnih ribjih vrst, rake, žabe, miši, enega ptiča (mokož) in tudi postranice. Med ribjih plenom so bile različne ribje vrste, od majhnih kapljev do 65 cm dolge mrene.

V prvi fazi raziskave so v vsebini želodcev prevladovale rdečeoke, ostriži, kaplji in nežice (33 primerkov), lipani (12 primerkov), postrvi (12 primerkov), ščuka (9 primerkov), menek oziroma jegulja (8 primerkov), ozimica (7 primerkov), belice – mrena, podust, klen (4 primerki), neidentificirane ribe (13 primerkov), raki, žabe, miši, ptiči (4 primerki).

V drugi fazi raziskave so prevladovale postrvi in ozimice (29 oziroma 27 primerkov), menek oziroma jegulja (14 primerkov), lipani, ščuka in belice (po 5 primerkov). Bistveno je padel delež lipanov, rdečeok, ostrižev, kapljev in nežic (na 4 oziroma 2 primerka).

Kot je razvidno, se je nekje konec 90. let zgodil premik v vrsti sulčjega plena. Manj je kapljev, lipanov in belic, več je vloženih postrvi in zanimivo, ozimic. To ugotovitev moramo vsaj v Sloveniji jemati z rezervo, saj gre za ribo, ki je na Bavarskem razširjena, pri nas pa je praktično ni (z izjemo nekaterih predelov Drave).

Analiza dimenzije sulčjega plena

V prvem delu raziskave je v sulčjih želodcih prevladoval plen, dolg od 0 do 10 cm (37 primerkov). Pogosto so sulci ulovili tudi plen, dolg med 31 in 40 cm (26 primerkov) in med 21 in 30 cm (15 primerkov). Drugi dimenzijski razredi so v manjšini.

V drugem delu raziskave nemški strokovnjaki prav tako opažajo spremembo. Sulci najpogosteje plenijo živali med 21 in 30 cm v dolžino (46 primerkov) in med 31 in 40 cm v dolžino (40 primerkov). Zanemarljivo malo je plena v velikostnih razredih od 0 do 10 in od 11 do 20 cm. Morda bi ob tem veljalo razmisliti o velikosti ponujene vabe tudi pri nas v Sloveniji.

Ob podanih analizah se ponujata v razmislek dve možnosti. Prva je seveda tip vabe, druga njena velikost. Če vzamemo v ozir to, kaj sulec najraje je, moramo najprej pogledati, kaj plava v in ob vodi, kjer sulce lovimo. Uporabimo vabe, ki spominjajo na plen, ki je tam najpogostejši in morda hkrati tudi najlažje ulovljiv. Kar se tiče velikosti vabe razmislimo o velikostnih razredih najpogostejših uplenov. Upamo si trditi, da domači ribiči najpogosteje lovijo z vabami dolžine od 10 do 20 cm. Morda letos uporabimo daljše; kdo ve, ali bo to pripomoglo k uspehu?

Sulec ima biološko zmožnost, da si nekaj tednov privošči odmor hranjenja, če so se zaloge hrane zmanjšale ali možnosti za lov začasno poslabšale. Kako težko je ujeti precej redke in ponavadi le zelo kratke faze hranjenja velikega sulca, je nekaj, o čemer vam lahko povedo številni ribiči. Nekateri temu pravijo sreča, drugi pa bogate izkušnje. Kakšno pa je vaše mnenje o obravnavani temi?

Foto: arhiv RibiskeKarte.si