Oceni starost ribe na podlagi njene luske
Med najpogostejše načine določanja starosti sladkovodnih rib sodi preučevanje njihovih lusk. Razloga za to sta dva: jemanje lusk je za živo ribo razmeroma neškodljivo, prav tako pa lahko na podlagi letnikov oziroma anulusov luske enostavno določimo njeno starost. Kako se lahko ocenjevanja starosti ribe lotimo tudi sami?
Vse naše sladkovodne ribe so pokrite s kožo, ki jo varujejo luske (razen soma, glavača in zeta) in zaščitna sluz. Koža je mehko tkivo, ki neposredno pokriva mišice. Sodeluje pri dihanju, izločanju in osmozi, v njej so pigmentne celice, ki določajo barvo ribjega telesa.
Luske so v koži pritrjene v njeni spodnji plasti. Namenjene so predvsem za mehansko zaščito ribjega telesa ter za lažje premikanje, drsenje ribe v vodi. Usmerjene so od glave proti repu in se med seboj delno prekrivajo.
Pri sladkovodnih ribah ločimo cikloidne, ktenoidne in ganoidne luske. Prve imajo denimo predstavniki krapovcev, postrvi in lipani, druge ostrižniki, tretje pa jesetri.
Sestava ribje luske je preprosta in sestoji iz roževinaste plasti in tankega notranjega vezivnega tkiva. Koncentrične krožnice, t.i. grebeni, se nahajajo na roževinastem predelu. Podobno kot letnice pri drevesu kažejo na število življenjskih obdobij (let) ribe. Krožni grebeni izhajajo iz središča luske navzven.
Poleti, ko so pogoji ugodnejši in raste riba hitreje, so razdalje med grebeni večje; pozimi, ko so pogoji slabši, so razdalje med grebeni manjše. Stisnjeni krogi so anulusi in ponazarjajo zimska obdobja ribe. Starost ribe torej ocenimo s štetjem teh stisnjenih krogov. Kolikor krogov naštejemo, toliko zim je riba preživela. Biologi predlagajo, da za kontrolo let preštejemo anuluse z več različnih lusk ribjega telesa.
Če je le mogoče, lusko fotografiramo od blizu (v makro načinu), nato pa ostro fotografijo odpremo s katerim od urejevalnikov fotografij. Fotografijo spremenimo tako, da je črno-bela, nato pa spremenimo tudi njen kontrast. Če bomo imeli srečo, bomo tako ojačali vidnost grebenov, ki jih nato enostavno preštejemo in tako ocenimo starost ribe.
Pred kratkim nam je ribič Ivo pokazal lusko 15 kg težkega divjega rečnega krapa, ki mu je odpadla tik preden ga je izpustil nazaj v revir. S svetilko smo od spodaj osvetlili lusko in prešteli anuluse, našteli smo jih 21. Tako smo ocenili, da je krap star 21 let.
Z metodo štetja grebenov je določanje oziroma ocenjevanje starosti enostavnejše pri krapovcih, ki imajo večje in izrazitejše luske. Pri drugih ribah bomo morali uporabiti katero drugo metodo ocenjevanja ribje starosti, o čemer pa bomo pisali v katerem od prihodnjih blogov.
Foto: Unsplash, striperspace.com
