Ikre mrene so strupene
Razen morskega pajka, zelo strupene morske ribe, ki živi tudi na našem delu Jadrana, pri nas ni resnično nevarnih rib, še zlasti ne, če imamo v mislih sladkovodne vrste. Od vseh so morda še najbolj strašljivi som, ščuka in sulec, bodisi zaradi velikosti, bodisi ostrih zob, ki jih imajo. Pa vendar grozi ljubiteljem kulinarike nevidna nevarnost, ki se skriva v eni najbolj nedolžnih in na videz nežni ribi – mreni.
V uvodu smo omenili soma, ščuko in sulca. Soma zaradi velikosti; po spletu in med kopalci domačih gramoznic in drugih stoječih voda krožijo zgodbe o napadih orjaških somov na race, pse in celo ljudi. Za slednje se napad vsaj pri nas še ni končal tragično. Ščuke in sulci so za nevajene videti strašljivo zaradi ostrih zob, ki jih imajo v gobcih, vendar so omenjene in še nekatere druge podobne ribje vrste (smuč, ostriž) ob primernem rokovanju povsem nenevarne.
Navadna mrena (lat. Barbus barbus)
Malo drugačna je zgodba navadne mrene. Mrena je predstavnik krapovcev in zraste do 80 cm v dolžino, izjemoma tudi več. Je vretenaste oblike, posuta z manjšimi luskami, ki se lahko bleščijo zlato, srebrno, včasih bolj sivkasto. Ima podstojni gobček, saj se giblje pri dnu močnejših tokov rek, kjer stika za hrano. V kotičkih ust ima po dva para brk, s katerimi zaznava okusne zalogaje. Na začetku gobčka nima zob in je povsem nenevarnih oblik, razen morda močnejšega trna, ki je del hrbtne plavuti. Riba je človeku nenevarna, a zanimiva za ribolov. Njeno meso je okusno, čeravno precej srtljivo (ima veliko kosti). Iz mrene ribiči najraje spečejo kotlete, naredijo ribje kroglice ali pašteto.
Ikre mrene so strupene
Kljub nenevarnemu videzu in užitnemu mesu pa so ikre mrene mred drstjo strupene. Po zaužitju povzročijo hude prebavne težave, drisko in bruhanje. O njih so sicer pisali že starejši avtorji, denimo Walton. Ta je v 17. stoletju denimo napisal: pri pripravi mrene moramo biti pozorni, da odstranimo ikre, saj vsebujejo močan strup.
Mrene se pri nas drstijo od maja do julija, točen čas je odvisen tudi od vremenskih okoliščin. Samica izloči do 12.000 iker na kilogram lastne teže. Toksične naj bi bile ikre, ki so neoplojene.
O zastrupitvah so poročali iz Moldavije leta 2011, ko naj bi amaterski ribiči iz reke Nistru blizu Soroce gurmanom “pod pultom” prodajali ikre mrene. Te so velike od 1,1 do 2,6 mm v premeru in rumeno-oranžne barve. Ljudje so jih na veliko jedli, nato so občutili glavobol in slabost, kasneje so imeli drisko in so bruhali, saj so ikre zaužili surove. Toksine v ikrah naj bi uničilo šele od 3 do 4 urno prekuhavanje.
Na National Library of Medicine so objavili članek iz leta 2018, v katerem avtorji opisujejo sicer redke, a mogoče primere zastrupitve z ikrami mrene. Opisujejo jo kot kolero mrene. Ikre vsebujejo gastroentero toksin, katerega delovanje so opisali že pred dvema stoletjema, a je sindrom še vedno znan zaradi redkega načrtnega ali slučajnega zaužitja.
Pojavi se od 2 do 4 ure po zaužitju in traja od 12 do 36 ur. Skoraj vedno se zakomplicira z silovitim bruhanjem in močnimi bolečinami v predelu želodca in prebavnega trakta. Stanje je večinoma omejeno na eno ali par oseb in načeloma mine brez komplikacij in potrebne hospitalizacije. Redkeje se pojavi močna driska, ki vodi v različne komplikacije, dehidracijo in možen hipovolemični šok. Sindrom najpogosteje izzveni v 36 urah.
Sveže (surove) ribje ikre slovijo kot afrodizijak ali sredstvo za lajšanje alkoholnega “mačka”. Ko boste naslednjič tako ”zmačkani” za vodo in boste ujeli ribo, da bi si z njenimi ikrami olajšali preživljanje sledov nočnega veseljačenja, le pazite, da ne boste slučajno zaužili mreninih iker. Se namreč ne splača, kljub temu, da so praktično zastonj.
Dober prijem vam želi ekipa RibiskeKarte.si!
Viri:
https://www.ipn.md/en/barbell-caviar-is-now-poisonous-7967_988447.html#!
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6502096/
Pozor: naslovna fotografija je simbolična in prikazuje sicer užitne ribje ikre sibirskega jesetra. Ikre mrene so toksične, zato jih nikar ne uživajmo!
Foto: Unsplash
Imam izkušnje