Koliko kg je imela? Kje si jo dobil? Na kaj si jo dobil? Kaj te pa briga!
Glede na to, da je William Shakespeare s svojim Hamletom kreiral znamenito frazo “Biti ali ne biti, to je tu vprašanje…”, lahko ribiči kreiramo svojo: “Izdati ali ne izdati, to je sedaj vprašanje…”
Ribiči se lahko tudi delimo na tiste, ki brez problema izdajo vse zbrane informacije in tiste, ki držijo vse zase. Kam spadamo, je običajno odvisno od narave človeka ter družbe oz. učitelja. Veliko je vprašanj, kje si dobil to ribo, koliko je tehtala, na kaj si jo dobil…
Ni neumnih vprašanj, so samo neumni odgovori!
Tisti, ki zadržijo vse zase, so morebiti ribiči, ki radi lovijo sami oz. v manjših zaprtih družbah, kjer tudi kroži vsa informacija o ribolovu, pozicijah, vabah. Kakšni razlogi se skrivajo tu? Mogoče nočejo nepridipravov in nepoštenih ribičev, ki polovijo vse ribe ter s tem uničijo njihovo najljubše mesto, mogoče hočejo mir in nočejo, da se na danih mestih pojavljajo drugi ribiči. Spet drugi so prepričani, da so za tako mesto garali in porabili preveč časa in živcev, samo z namenom, da bi potem drugi to izkoristili. Nekateri so prepričani, da z ohranjanjem informacij ščitijo naravo pred navali ostalih, ki jim ni mar za čistočo in mir. Včasih pa o tem molčijo tudi takšni, ki tega običajno ne počnejo, vendar so naredili izjemo zaradi prijatelja, ki sodi zgoraj podano skupino. Včasih, pa je razlog enostavno človekova zavist, ki je v Sloveniji še tako znana: če sem se jaz trudil, ti ne dam nič! Zakaj bi ti pomagal? Kaj si pa ti meni dal? Morda se skrivajo lokacije striktno iz poslovnih namenov… Verjetno obstaja še kakšen razlog…