Jesenske športne aktivnosti na Obali (in v bližini)
V poletnem času slovensko Obalo (vsaj začasno) okupirajo številni turisti od blizu in daleč. Gneča je na vsakem koraku: v vodi so kopalci in plovila, na bregu gozdovi avtomobilov in na nebu žgoče Sonce, ki ob popoldnevih pogosto zakuha močne nevihte.
Ravno zato je jesen na Obali tako lepa. Morje zadiha, ko se horde odpravijo domov in se lahko v miru sprehodiš od Ankarana do Pirana. Ja, peš! Katere so še druge aktivnosti, ki razveseljujejo na obali v jesenskem času? Mi poznamo vsaj štiri.
Supanje
Vožnja na deski ni priljubljena le na rekah in jezerih, temveč je ob ustreznem valovanju odlična aktivnost tudi na morju. Glede na našo izkušenosti izberemo desko, nato pa se odpravimo na raziskovanje obale. Odvisno od naše sposobnosti lahko tempo veslanja povečamo in spodbudimo vadbo. Vedno smo pozorni na vremensko napoved in tokove, ki so tudi na morju lahko precej močni. Če bomo sup najeli, nam bodo glede pogojev svetovali že na začetku veslaške avanture.
Veslanje
V kolikor se nam supanje zdi preveč moderno ali prenaporno, se zaženemo v kanu in preveslamo vsaj nekaj kilometrov umirjene jesenske obale. Veslanje bo koristilo rokam, morski zrak pa pljučem. Naredimo vmesne postanke, si privoščimo sveže kosilo in si iz športnega izleta naslikamo pravo turistično turo.
Kolesarjenje
Poleg stranskih cest, primernih za kolesarjenje, je v zaledju Obale ogromno kolesarskih poti, ki so kot nalašč za različne tipe kolesarjenja in težavnostne stopnje. Za nezahtevne kolesarje je ena najlepših poti gotovo tista med Izolo in Sečovljami. Vodi med prijaznimi istrskimi vasicami in je primerna tudi za najmlajše. Med Strunjanom in Portorožem nas preseneti dobrih 500 m dolg tunel, ostanek nekdanje železnice med Trstom in Porečem.
Slikovita tura po zaledju Izole je namenjena za srednje zahtevne kolesarje, dolga pa je slabih 54 kilometrov. Poleg nje Slovenska Istra ponuja še številne druge možnosti za preživljanje prostega časa na kolesu.
Plezanje na Črnem Kalu
Na Črnem Kalu, vsega par kilometrov od Kopra, čaka navdušence plezanja kar 289 smeri, od katerih jih ima debela polovica težavnost od 6a do 7a+, najlažja je 4a in najtežja 9b. Najkrajše smeri so dolge 10, najdaljša 35 m. Parkirišča za plezalce so posebej označena, več o plezalnih smereh pa si zainteresirani lahko ogledate v specializiranih vodičih.
Naj se sliši še tako zanimivo pa se vedno izognemo plezanju po klifih. Njihove plasti so krušljive, zato je oponašanje pajkov na območju pri Debelem rtiču, med Izolo in Strunjanom ter me Pacugom in Piranom smrtno nevarno! Adrenalinskim odvisnikom še vedno ostane plavanje med številnimi klobučnjaki – tudi pozimi.
Foto: arhiv RK in Pixabay
