Jesenski lignjelov

Kakor pravijo sladkovodni ribiči: ‘’Listje pada, ščuka napada…’’. Na morju je podobno, s tem da ni ščuk temveč so lignji.

Lignji spadajo med glavnonožce in so v morju vrhunski predatorji. Lovijo se lahko čez celo leto, najboljši sezoni pa veljata jesenska in spomladanska. Lovijo se na umetne vabe, ki jim po japonsko pravimo  ‘’egiji ’’– imitacije rib oz. rakov.

Letos smo s prijatelji otvorili sezono lignjelova že konec septembra in to kar s tremi lignji in nekaj sipami.  Ko je za to novico slišal moj prijatelj Boštjan iz Ljubljane sem mu moral priseči, da ga ob prvem vikendu, ki bo primeren za izplutje, vzamem s sabo lovit lignje, ker ga še nikoli ni ujel. Prvi primeren vikend se je izkazal 13.10.2013. Nedelja.  Vremenska napoved je kazala sonce in popolno bonaco (brezvetrje).

…nedelja 13.10.2013…

Zbirno mesto pristanišče Molet v Žusterni ob 7h zjutraj. Boštjan, Janja – moja boljša polovica in moja mala malenkost se zberemo, vkrcamo na čoln in odrinemo proti Izoli. Morje je mirno kakor olje.

Ob sončen vzhodu smo že na poziciji, pripravimo palice, izberemo svoje egije in začnemo suvereno jigat. Prvo po samem dnu, potem malo višje, pa še višje. Po slabi uri se oblaki razkadijo, sonce posije, mi pa ostajamo brez prijema. Vnema vpada. Odločim se za premik. Premaknemo se malo bližje proti obali, kjer ujamemo par sip. Janja ostaja še vedno brez prijema in vztraja pri ponovnem premiku. Domislim si, zakaj pa ne bi šel še bližje obali okoli rta? Takoj ko prispemo na novo pozicijo, se Janji palica upogne, nariše se ji nasmešek na obrazu in k sebi privleče lepo sipo, največjo danes. Kmalu za tem Boštjan začuti močnejši prijem, vzklikne: ”Tudi jaz imam lepo sipo!”, in v svoje zadovoljstvo ujame svojega prvega lignja. Z zadovoljstvom pove ”Kljukca je!”.  Ribolov na tretji poziciji se je začel zelo obetavno in tako tudi nadaljeval. Vsak od nas ujame še nekaj sip, kar skupaj nanese na lepo število.  Ura se bliža poldnevu, v popolni bonaci, na toplem oktobrskem soncu, se odločim, da vržem moj egi dlje od čolna in že BUM!, močan prijem lignja. Obema mojima soribiča povem v katero smer sem vrgel in naj nemudoma vržeta tja, saj so lignji velikokrat v paru ali celo jati. In res! Še preden izvlečem svojega lignja na čoln se Boštjanova palica močno ukrivi in rola zapoje, kar ga preseneti. Povem mu naj bo miren in naj konstantno navija, ker se bori z velikim lignjem. Za tem Janja zavpije: ‘‘Imam ga!”. Svojega spravim na čoln, ponovno vržem vabo v isto smer in ponoven prijem, ki sem ga žal zgrešil. Za tem Boštjan privleče svojega ogromnega lignja na površje, jaz pa mu ga pomagam zajeti z mrežo. Za tem zajamem še Janjinega. Ukažem Boštjanu naj ponovno vrže v isto smer in ponovno realiziran prijem manjšega lignja. Za tem še vztrajamo, ampak lignjev ni bilo več.

Vse skupaj se je zgodilo v nekaj minutah. Zajeli smo sapo, poslikali lignje in videli, da imamo na čolnu skupno 5 lignjev, največji Boštjanov je tehtal kar  850g in vrečko sip. Spogledali smo se in odločili, da krenemo nazaj proti domu, saj je bil ribolovni dan več kot odličen. Polni vročih občutkov smo se vrnili nazaj in zahvalili morju, da nas je ponovno presenetilo s svojimi dobrotami.

Mirno morje, Peter Kodre