Kače, ki živijo v Sloveniji
V Sloveniji živi 11 različnih domorodnih vrst kač, 3 od njih so strupene. Poglejmo, katere so najpogostejše vrste, na katere lahko naletimo v naravi.
Kačejo sodijo v skupino plazilcev. So mrzlokrvne, kar pomeni, da njihovo telo nima stalne temperature, ampak je ta odvisna od okolja.
V pomladnem času kače zaradi toplote prilezejo iz svojih zimskih skrivališč in oprezajo za plenom. Zaradi omenjenega jih pogosteje srečujemo tudi ljudje. V Sloveniji bomo najpogosteje naleteli na belouško, kobranko, smokuljo, goža, modrasa in gada. Zadnja dva sta strupena.
Slovenske domorodne strupene kače naj bi imele ozke zenice, na telesu pa cikcakast vzorec. Določevanje po vzorcu je vprašljivo, zato strokovnjaki svetujejo, naj se kači, v izogib kakršnimkoli posledicam, raje umaknemo. Še vedno pa velja, da bodo kače zaznale naše tresljaje in se navadno umaknile še preden jih bomo opazili.
Navadni gož
Navadni gož zraste do dveh metrov v dolžino in sodi med naše najdaljše domorodne kače. Je rjavkast, brez posebnega vzorca, z redkimi belimi pikami po telesu. Gož je lahko tudi povsem črn. Rad živi na toplih, prisojnih območjih, kjer je blizu veliko vode.
Prehranjuje se z majhnimi plazilci, sesalci (denimi mišmi), tudi s pticami. Za človeka ni nevaren, je pa ogrožen in zato uvrščen na rdeči seznam.
Smokulja
Smokulja ali rjava kača je majhna domorodna kača, zraste do 75 ali 80 cm, ki morda malce spominja na gada. Po hrbtu ima vzorec iz dveh temnejših list, na glavi pa liso v obliki črke U. Na vsaki strani glave ima tudi dve listi, ki potekata od oči do vratu. Zenica smokulje je okrogla, po tem jo od gada tudi najenostavneje razlikujemo. Smokulja človeku ni nevarna, a je redka in zato zavarovana vrsta.
Kobranka
Sodi v skupino človeku nenevarnih kač. Ljubi vodo, zato jo bomo dostikrat opazili, kako se plazi po dnu potokov ali plitvejših rek. Je rjave do olivno zelene barve in se odlično prilagodi okolju, v katerem živi. Zraste do 1 m v dolžino, po hrbtu ima posejane temnejše lise, ki spominjajo na vzorec gada. Prehranjuje se z ribami, rada ima tudi žabe in paglavce. Ker je redka, je zavarovana vrsta.
Belouška
Le kdo ne pozna te pogoste in ljubke kače? Je temno sive do črne barve, na vsaki strani glave pa ima, kot namiguje tudi njeno ime, dve svetlejši lisi. Belouška je po trebuhu svetlejša, zenico ima okroglo. Najdemo jo v bližini voda, predvsem stoječih. Prehranjuje se z manjšimi ribicami in dvoživkami. Za človeka ni nevarna.
Navadni gad
Gad je naša redka domorodna kača, vse pogosteje ga izpodriva modras. Je strupen, zato ga nikar ne dražimo! Če naletimo nanj, se mirno umaknimo. Gad zraste do 70 ali 80 cm v dolžino. Ima čokato telo, ozek vrat, ozko glavo in zašiljen, ozek rep. Barvne različice variirajo, lahko so sivi, rjavi in čisto črni. Samice so med paritvijo bolj rjavkasto-rdečkastih tonov.
Gad se prehranjuje z manjšimi sesalci, dvoživkami in ptiči. Poseljuje mirnejše, vlažne in deloma skalne predele, rad se zadržuje ob planinskih poteh, na jasah, barjih in pašnikih. V Sloveniji živi tudi samostojna vrsta laški gad.
Modras
Modras je naša najpogostejša strupenjača in izpodriva gada. V dolžino zraste tudi en meter ali več. Je srebrno sive barve, po vrhu pa ima temnejši cikcakasti vzorec. Glava, ki je izrazito ploščata in srčaste oblike z ozkim vratom, ima na koncu gobca rožiček.
Rad živi na toplejših, skalnatih in bolj suhih predelih. Je strupen, zato se mu izogibajte! Hrvatje mu pravijo poskok, saj med napadom odpre gobec in s prvo polovico telesa plane naprej (“skoči”).
Foto: Pixabay
