Kaj bi prinesle preureditve oz. odstranitve neurejenih jezov

V prejšnjem blogu sem povzel posledice neurejenih jezov na rekah, v sledečem pa bom poskušal prikazati prednosti pri preureditvi/odstranitvi jezov ter vzpostavitvi prehodnosti rečnega praga.

V bolj razvitih državah velja že od leta 1990 dalje, da je odstranjevanje jezov postalo legitimno orodje za doseganje dobrega stanja voda in vodnih ekosistemov. Odstranjevanje jezov lahko predstavlja rešitev problema, kot je npr. dotrajanost konstrukcije, prav tako pa odstranitev pomaga tudi pri revitalizaciji vodnega ekosistema, povečani možnosti rekreacije ter gospodarskem razvoju .

Največja posledica, ki jo jezovi povzročijo v naravi, je razdeljenost (fragmentacija) habitata, se pravi ločitev vodotoka na dva ali več delov, ki se glede na lastnosti toka ob jezu delijo na gorvodno in dolvodno območje. Rečni habitat se pred pregrado spremeni v stanje, ki je bolj podobno akumulaciji, ker pride do dviga vodne gladine, ki poplavi večje območje, posledično pa se spremeni tudi struktura rastlinske in živalske združbe. Spremenjeno je tudi odlaganje sedimentov, kar močno spremeni izgled, globino in morfologijo dna tako gorvodno, kjer se odvija pretežno odlaganje sedimentov, kot tudi dolvodno, kjer pa se odvija dodatna erozija, znano pod pojmom »hungry river (lačna reka)«.

Odstranitev jezu oz. njegova zamenjava s skalnimi drčami oz. poševnimi pragovi bi delno pomagala k obnovitvi vodnega habitata v stanje pred izgradnjo jezu. Pri tem bi prišlo do ponovne povezave med gorvodnim in dolvodnim območjem jezu ter vzpostavitve prehodnosti. Vodotok bi sčasoma dobil svojo staro podobo in rastlinsko združbo. Pretok sedimentov bi bil tako podoben prejšnjemu (pred postavitvijo jezov), kar bi pomenilo preoblikovanje rečnega dna. Na delih vodotoka (predvsem ob brežini) bi se ponovno vzpostavili s hrano bogati, plitvejši in toplejši predeli z mirnejšo vodo, kjer se zadržujejo predvsem zarod in mladice. S pomočjo naravnih procesov, erozije in odlaganja sedimentov pa bi se na vplivnem območju ponovno razvil pester režim različnih oblik dna, kot so tolmuni, drče, meandri, sipine itd..

Z odstranitvijo jezov bi dali možnost naravi, da se vodotok povrne v prejšnje stanje. Rastline bi se zamenjale s prejšnjimi vrstami, ki boljše uspevajo v hitri vodi, le-te pa bi predstavljale nov življenjski prostor in hrano za vodne organizme. Največjo vidno spremembo bi zabeležili pri ribjih vrstah. Tem bi bila ponovno omogočena migracija, s čimer bi si opomogle predvsem migratorne vrste, ki pretežno sestavljajo salmonidne vrste. Pozitivne spremembe pa bi bile opažene tudi pri ostalih ribji vrstah. Vzroki za to bi bili:

• več raztopljenega kisika
• kroženje genov
• manjše spremembe temperature
• več hrane za organizme, ki so prilagojeni na stanje pred jezovi
• več skrivališč pred predatorskimi vrstami
• vzpostavljeni življenjski krogi
• možni prehodi z mesta prehranjevanja, rasti in drsti – migratornost

Poleg rib pa bi se stanje izboljšalo tudi za domorodne vrste rakov, školjk, polžev, vodnih insektov, ptic, okoliških živali, ki so bile prilagojene na stanje pred izgradnjo jezu.

V primeru odstranitve jezu bi bil sprva povečan odtok zaradi akumulirane vode, povečala pa bi se tudi hitrost zaradi spremembe nagiba. Stanje bi se kmalu približalo prejšnjemu (pred postavitvijo jezu). Do izboljšanja obstoječega stanja ter spremembe hitrosti vode bi prišlo tudi v primeru nadomestitve jezov s serijo nizkih pragov. Ta izvedba bi prav tako omogočila migratornost rečnih organizmov ter spremembe v kemijskih in fizikalnih lastnostih vode: ponovna stabilizacija temperature ter deleža raztopljenega kisika, kot je bila pred postavitvijo jezu. Pri tem bi se na danem področju ponovno stabilizirali tudi ostali parametri, kot so pH, fosfor itd..

Več o možnostih preureditve pa v naslednjem blogu.

Lep pozdrav in dober prijem,

Jure