Kaj je postrvje okno?

Če pogledamo naravnost in ne premikamo oči, zajamemo s pogledom skorajda 180° vodoravnega območja, v navpični smeri pa kar 135°območja, ki ga opazujemo. Pri ribah je pogled precej drugačen zaradi okolja, v katerem živijo, in posledično zaradi oblike in sestave očesa. Nova sezona ribolova postrvi je v teku. V tokratnem blogu pišemo, kako gledajo na svet te elegantne in med ribiči priljubljene ribe ter o področju na vodni gladini, t.i. postrvjem oknu, ki ga opazujejo.

Koncept postrvjega okna (angl. Trout Window) ni novost. O njem so že pisali številni avtorji, denimo J. W. Dunne v Sunshine and the Dry Fly (1924), E. W. Harding v The Flyfisher & the Trout’s Point of View (1931), M. Sosin in J. Clark v Through the Fish’s Eye (1973), V. Marinaro v In the Ring of the Rise (1976), B. Clarke in J. Goddard v The Trout and the Fly (1980) in drugi.

Pionir na tem področju je bil Alfred Ronalds, ki je leta 1844 v knjigi The Fly Fisher’s Entomology opisal vidno polje postrvi. Teorija je temeljila na optičnih zakonih vpadnega kota svetlobe. Prinesla je pravo malo revolucijo in možnost za razumevanje, kako vidijo ribe svet okoli sebe, plen in nenazadnje, kako jim moramo pravilno ponuditi umetno muho (ali drugo vabo).

Vidno polje postrvi so že v prvih obdobjih preučevanja razumeli kot navidezni 160° stožec z izhodiščem v postrvjih očeh. Zaradi loma svetlobe na vodni gladini se kot zmanjša na 97° široko območje, skozi katerega postrv vidi svet okoli sebe. Podrobnosti nad gladino ne vidi zlahka, temveč le obrise. Vidno polje na gladini, t.i. postrvje okno, je osvetljeno od zgoraj, zato so detajli in barve slabše opazni. Harding je trdil, da postrv vidi plen še preden pade na vodno gladino. Žuželčje noge na gladini pustijo zanimivo sled, ki v postrvjih možganih delujejo kot sprožilec za napad.

Marinaro je v novejši študiji pisal o t.i. robu postrvjega okna, navideznem krogu, kjer začne postrv opazovati plen in mu slediti. Clarke in Goddard sta se v svojih zapisih naslanjala na pojav, ki ga imenujejo Snellovo okno (angl. Snell’s Window). Če gledamo iz vode proti zunanjemu svetu, vidimo svet nad vodno gladino znotraj tega okna, zunaj njega pa le odsev stvari pod vodo oziroma njihovo zrcalno podobo. Izhajajoč iz tega spoznanja, priporočata za ribolov v stoječih vodah, da v posnetke ličink uvežemo nekaj svetlečega. To v zunanjem območju zrcala ustvarja lesketajoč učinek in postrv vabi k prijemu.

Zanimiva shema o postrvjem oknu:

Koncept postrvjega okna bo v pomoč zlasti muharjem, ki radi lovijo s suho muho. Ko je postrv dejavna in se hrani z zračno hrano, opazuje gladino. Najprej v območju t.i. zrcala opazi odtise žuželčjih nog na gladini, nato pa v območju postrvjega okna vidi še krilca in druge podrobnosti plena.

Pod vodo se zunanji svet zdi drugačen, kot je v resnici. Pri tem igra pomembno vlogo fizika. Kot svetlobe se na vodni gladini spremeni in popači videz stvari in oseb nad njo (in obratno!). Ko boste naslednjič lovili, se spomnite na to in morda boste na račun tega ujeli kakšno ribo več.

Dober prijem vam želi ekipa RibiskeKarte.si!

Pri pisanju bloga smo uporabili fotografije iz naslednjih virov:

• http://innovativeflyfisher.com/forum/index.php?topic=185.0
• http://cochranscartoons.com/blog/tag/bennett-spring
• http://www.flyfishingdevon.co.uk/how-does-a-trout-catch-a-fly02.shtml
• https://www.pinterest.com/pin/137570963591437192/