Reševanje zapetega krapa s pomočjo čolna

Vsem nam se je že kdaj zgodilo na večdnevnih ribolovih, da se nam je po prijemu riba zapela v kakšno vejo na dnu jezera, štor ali v travo. Ker nas je kar nekaj takih, ki lovimo na vodah, katere so polne takšnih ovir, sem se odločil, da opišem, kako sam ravnam v takšnih situacijah.

Običajno se s tem ne obremenjujemo kaj veliko. Pri sebi vem, da temu posebej ne posvečam veliko pozornosti. Ko sem za vodo ali ko pripravljam stvari za ribolov, me v mislih spreletavajo vse drugačne misli ter informacije glede ribolova. Niti, ko sedim pred šotorom ter pijem kavo ne pomislim na to, kaj bi bilo najbolje narediti v takšni situaciji. To je zelo težak način, saj je vsaka situacija v katero nas pripelje riba, povsem edinstvena in posebna. Nemogoče jo je predvidet v naprej, da bi lahko reagirali takoj ob prijemu ali takrat, ko začutimo, da se je riba že zapletla.

Ker sam lovim na takšnih vodah, kjer si lahko pomagam s čolnom bom en del posvetil temu načinu:

Ker lovim na jezerih, kjer sisteme razvozim na drugo stran obale na kateri je ogromno vej ter dreves, ki visijo v vodo ali iščem lokacijo ob kakšnih previsih, v katerih so velikokrat štori in podrta drevesa je možnost, da se nam riba zaplete velika. Glede dolge razdalje in razteznosti najlona je riba velikokrat že v vejah, preden nam signalizator javi prijem. Sam takrat dvignem palico, brez napenjanja ter se odpeljem z čolnom do ribe, da pridem točno nad njo. Vrvica gre v vodo vertikalno, tako da lahko vzpostavim, kar se da popoln kontakt. Velikokrat razmišljam, kako sem imel nastavljeno vabo, iz katere smeri je riba prišla in kam je nadaljevala ali je šla naravnost v veje, desno, levo, okrog.

To se lepo razvidi, če pod različnimi koti obračamo palico, tako da vidimo lego najlona (če je voda čista se da to še posebej lepo razvideti ). Velikokrat nas do uspeha loči, če odlomimo kako vejico za katero se je zapel najlon ali če gremo po poti kateri je šla riba. Sam z roko primem najlon, da preko njega vidim ali je riba še na trnku ali se je že osvobodila. Tako imamo neposreden občutek in začutimo vsak trzljaj, katerega odda riba. V takšnih situacijah sem imel pripomoček, katerega uporabljajo za vijačenje. Plastičen krogec na katerem je več trojčkov, kateri imajo konice zabrušene, tako da nimajo ostrine in ga lahko spustimo po najlonu. V pomoč nam pride pri trganju del vej ali trave. Nekateri ribo rešujejo tudi tako, da gredo sami v vodo ter z rokami tipajo kje je riba in jo poizkušajo rešit. Zadnja opcija, katera je izhod v sili je ta, da si najlon ovijemo okrog roke. Najbolje je, da imamo dolge rokave ali kakšno krpo, da se nam najlon ne zareže v kožo. Tako pač poizkusimo, mogoče nam uspe.

Čisto drugačna zgodba je, če smo na odprtem jezeru ter se nam riba zapne v štor ali kakšno drugo oviro na dnu. Takrat s čolnom poizkusim okrog ovire zapeljati v isti smeri, v kateri je šla riba (po najlonu se lepo vidi v katero smer) in z palico iščem različne lege, da osvobodim najlon. Velikokrat se da uspešno reševat, če napnemo najlon ter na hitro odpremo rolo. Tako najlon postane rahel. Ogromno krat se svinec zapne za kakšen rob in s tem načinom lepo rešimo celotno navezo.

Veliko nam k temu pripomore debelina najlona. Večje debeline so odporne na abrazijo in se ne pretrgajo tako hitro ob večjem naporu ali drgnjenju. Takšni načini, ki jih ima vsak ribič sam in jih izvaja vsak po svojih možnostih, so zelo zahtevni ter dolgotrajni. Če želite, da ne izgubite naveze in ta ne ostane v krapovem gobčku, si za to vzemite čas in imejte veliko mero potrpljenja. Sam sem že velikokrat bil na robu moči ter motivacije, ampak nikoli ne veste. Mogoče vas na drugem koncu pod vejami, čaka kapitalec z magično težo. Vztrajnost in potrpežljivost se nagrajuje z lepimi ribami. Tako pač je v ribolovu.

Pa dober prijem,

Simon