Kako zvezati boljšo umetno muho?

Če imate težave pri vezanju umetnih muh ali če menite, da posnetki niso takšni, kot bi si želeli, preberite današnji blog. V njem pišemo o nasvetih, ki vam bodo pomagali, da bodo vaše kreacije boljše in da boste z njimi bolj zadovoljni. Z muhami, ki se nam zdijo lepše, ličnejše in nasploh kakovostnejše, pogosteje lovimo, to pa nam prinaša tudi več uspeha pri ribolovu.

Res je, da za umetne muhe ni nujno, da so popolne. Navadno s takšnimi tudi ne lovimo. Najlepše posnetke, ki jih izdelamo, morebiti pošljemo na vezalska tekmovanja ali pa pospravimo v vitrino. Toda ribiči muharji smo tudi esteti in radi imamo lépo, zato se spodobi, da tudi pri vezanju umetnih muh sledimo nekaterim smernicam in priporočilom. Da bi izboljšali svoje pernate izdelke, poskusite slediti kateremu od spodnjih nasvetov. Nekateri se morda zdijo smešni, a so še kako resnični!

1. Vzemite si čas zase. Naglica in nezbranost pri vezanju muh nista dobri popotnici. Ugasnite elektronske naprave, zavrtite si priljubljeno glasbo in začnite z vezanjem.

2. Pripravite delovno mesto. Uredite si primeren kotiček z dovolj prostora za vezalni material, primež in vaše noge. Udobno se namestite, da se boste lahko osredotočili na podrobnosti. Ne pozabite na ustrezno močno osvetlitev!

3. Izberite vzorec, ki ga boste zvezali, in si vnaprej zamislite podobo umetne muhe. Pred vezanjem si dobro oglejte, kako poteka vezava določenega posnetka. O tem se lahko naučite od prijatelja ali pa iz knjig in video posnetkov, ki jih na spletu ne manjka. V mislih si orišite postopek vezave. Vnaprej si pripravite material za vezanje.

4. Izberite prave trnke. Trnki med seboj niso isti. Za suhe muhe boste izbrali drugačnega kot za posnetke ličink. O izbiri trnkov se pozanimajte pri prodajalcu. Ta vam bo znal svetovati, kaj kupiti. Izbira bo pogojena s tem, kakšno muho želite zvezati.

5. Izberite pravo nit. Ko boste vezali manjše muhe, uporabite tanjšo nit. Za večje muhe lahko uporabite debelejšo. Obstajajo niti iz različnih materialov in različnih nosilnosti. Priporočamo, da kupujete močnejše niti.

6. Enakomerno razporedite nit po hrbtišču trnka. Majhen trik, a razlika je pri končnem izdelku lahko zelo opazna! Na enakomerno razporeditev uporabljenih materialov pazite med celotnim postopkom vezave umetne muhe. Če boste že na začetku vezanja nit lepo razporedili, bo verjetnost, da bo muha na koncu slaba, veliko manjša.

7. Pred ušescem trnka pustite nekaj prostora za zaključni vozel. Vedno pustite nekaj prostora za zaključni vozel. Tega lahko nato enostavno zvežete s prsti ali pa uporabite vozlač.

8. Ne skoparite pri nakupu kakovostnega vezalnega materiala. Seveda lahko kakovostni material kupimo tudi po ugodnejši ceni, a navadno temu ni tako. V pomoč pri izbiri pravih materialov bodo prodajalci ali pa kar ribiški prijatelji. Vprašanj, ki so povezana z vezanjem umetnih muh, je ogromno, zato nikar ne skoparite z njimi. Vsako priložnost izkoristite za učenje.

9. Poskrbite, da bo muha trdna. Že med postopkom vezanja na telo muhe kanite kapljico lepila in jo v primerni količini namažite na hrbtišče. S tem boste pomagali preprečiti, da bi se muha kasneje »odprla«. Lepilo uporabljajte vedno le med postopkom vezanja, nikoli pa ne, ko je muha že izgotovljena. Z lepili in laki mažemo v zaključni fazi le nekatere posnetke ličink in pa zaključne vozle (angl. head) pa še to le pri nekaterih muhah.

Ročne spretnosti, ki so potrebne za vezanje umetnih muh, boste z nekaj vaje hitro pridobili. Začetnikom svetujemo, naj se najprej naučijo izdelave zaključnega vozla, ki bo poskrbel, da bo muha trdna vsaj do prvega prijema.

Spodaj je prikaz idealnih razmerij, ki jih upoštevajte pri vezanju tradicionalnih suhih muh in posnetkov ličink (po Martin, 2000):

Tradicionalna suha muha (na levi), na shemi je levinka, naj bi bila naslednjih razmerij: rep v dolžini hrbtišča, telo v dolžini 3/4 hrbtišča, mike v dolžini 3/4 hrbtišča in krila v dolžini hrbtišča trnka. Pri posnetkih ličink (desno) razmerja niso določena in so odvisna od živali, ki jo oponašamo. V splošnem velja: rep v dolžini 1/2 ali 3/4 hrbtišča, trebušni del v dolžini 1/2 hrbtišča, 4 ali 5 zavojev niti, žice ali lamete za porebranje, zaglavje v dolžini 1/2 hrbtišča in morebitne ležeče mike v dolžini 1/2 hrbtišča trnka.

Kakšne pa so vaše izkušnje? Delite jih z nami tako, da nam spodaj napišete komentar.

Dober prijem vam želi ekipa RibiskeKarte.si!

Pri pisanju bloga smo uporabili naslednje vire:

• tenkaratalk.com/2011/08/a-beginners-guide-to-tying-tenkara-flies/
• pinterest.com/pin/444660163181202801/
• flytybench.com/blog/the-mission-of-finest-fly-tying-benches-of-colorado/
• amazon.com/Partridge-Klinkhamer-15BN-Tying-Hooks/dp/B00BDP9EW6
• pesca-outdoors.com/premium-fly-tying-thread.html
• Martin, D. (2000). The Fly Fisher’s Illustrated Dictionary. The Lyons Press.