Kdaj je ulov res trofejen?

V krovni organizaciji slovenskih športnih sladkovodnih ribičev, ki se združujejo v ribiške družine, so že pred leti objavili osnutek kriterijev, ki opredeljujejo trofejno ribo. Ribiči, zlasti novopečeni (pa tudi kak star maček bi se našel med njimi), si dostikrat ne predstavljajo, kdaj je riba res vredna tega laskavega imena. Za boljše razumevanje pomembnega ribiškega področja smo oblikovali sestavek v nadaljevanju.

Ko beseda nanese na trofejo, smo ribiči največkrat kritični le takrat, ko trofejo ocenjujemo. V primeru, da veliko ribo ulovimo mi, pa nas pogosto zanese. Pod vplivom veselja in nenadejane sreče pripišemo ribi večjo trofejno vrednost, kot bi si jo dejansko zaslužila. Ker smo v razpravo želeli vključiti čim širši miselni okvir, jo začenjamo z definicijo osnovnih pojmov.

Trofeja, kapitalni ulov

Izraz “trofejen” se v človeškem plenilskem bistvu nanaša na uplenjeno divjad, šele kasneje smo besedo pripisali nečemu, kar nosimo v znamenje zmage. V športnem ribištvu pomeni izjemen ulov, ki je težko dosegljiv. Namesto trofeje uporabljamo tudi izraz “kapitalen”, ki pomeni nekaj velikega, na visoki stopnji.

Z velikostjo ulova lahko ribič v tradicionalnem smislu potrdi svojo veljavo in moč. Večja kot je riba, redkejša je in zato dragocenejša. Sposobnost pretentati in si prilastiti (v lovskem žargonu) takšno ribo je znamenje izjemne sposobnosti in znanja. Trofeje so med ribiči cenjene zato, ker neposredno potrjujejo veljavo posameznega ribiča. Ta je lahko dober metalec, vezalec umetnih muh ali izdelovalec plovčkov, toda med svojo bratovščino, na katero veliko da (četudi tega ne bo priznal), ne bo tako cenjen, če ne bo vsaj enkrat ujel velike ribe (in na tak način osvojil trofeje).

Meroslovje

Da bi ribiške trofeje lahko primerjali med seboj, smo ribam morali pripisati neko merljivo vrednost, ki je danes najpogosteje v obliki dolžine in teže osebka. Vpeljali smo dokumentiranje. Pomislimo: četudi o svojem ulovu ne govorimo naokoli pa se dostikrat zalotimo, kako v mislih tehtamo vrednost ulovljenih rib. Razvrščamo jih skladno z načeli, ki so nam blizu, največkrat tako, da jih lahko primerjamo z drugimi ribiči – prijatelji. Pripišemo jim številčno vrednost in jih razvrstimo po velikosti, saj si tako lestvico najlažje predstavljamo.

Dokumentiranje trofejnih ulovov je smiselno v primeru, ko se o ulovu zbira standardizirane podatke. Takšna zbirka je nato dragocen pripomoček pri preučevanju populacij in revirjev, zanimiva pa je tudi za zgodovinarje. (Poskus digitalne zbirke trofejnih ulovov rib na Slovenskem si lahko ogledaš TUKAJ.)

Če si o merah naše ulovljene ribe upamo spregovoriti in če imamo podatke o drugih ulovih, lahko naredimo primerjavo. Na Šmartinskem jezeru je ribič pred nekaj leti ulovil krapa, ki ga je tudi neuradno stehtal. Riba je tehtala dobrih 34 kg, kar ga uvršča med najtežjega krapa, ki je bil kadarkoli ulovljen v Sloveniji na športni način. Ste na istem jezeru lovili krape tudi vi? Koliko je tehtal najtežji? Moj je tehtal dobrih 13 kg, kar je komajda dovolj, da bi rekli spodoben krap. Ribiči so namreč oblikovali merila, kdaj je riba trofejna in kdaj ni. Pri krovni organizaciji, ki smo jo omenili v uvodu, so krapa opredelili kot trofejnega, če meri v dolžino več kot 70 cm (vir). Kriterij je bržkone zastarel, saj razvrščajo ribiči trofejno vrednost krapov na podlagi teže, ta pa naj ne bi bila manjša od 20 ali celo 25 kg.

Kot lahko hitro ugotovimo, se kriteriji razlikujejo po vrsti rib, aktualnosti (nekatere ribe očitno rastejo!) in revirju. Krapi v jezeru Mola le stežka presežejo 15 kg; 13 kg lepotci so tam trofejni ulov, kar ne moremo trditi za mojega zrcalarja iz Šmartinskega jezera. Prav tako težko je v absolutnem smislu primerjati 50 cm dolgo potočno postrv iz majhnega potoka Bistrica (RD Radlje ob Dravi) z 80-centimetrsko velikanko iz akumulacije Moste (RD Jesenice). Toda v obeh primerih vam bodo poznavalci pritrdili, da gre za trofejni ulov.

Kriteriji in poštenje

Ni vse v centimetrih in kilogramih, kar pogosto poudarimo! Zgoraj smo napisali, da ribi resda najpogosteje pripišemo trofejno vrednost na podlagi odmerjene dolžine in teže. Toda tenkočutni ribiči vrednost ulova opišejo tudi na druge načine. Nekateri ribiči cenijo ribo, ki jo ujamejo na določen način, z določeno vabo (denimo s suho muho ali doma izdelanimi bojliji). Drugi se lotevajo neobičajnih metod, recimo lov somov z muharico in potezankami. Tako pridemo do zaključka, da trofejno vrednost ribe le stežka določimo, če je strogo ne predpišemo. To pa lahko storimo le numerično (s številkami) in tako marsikateremu ulovljenemu osebku (in ribiču) storimo krivico.

Tvoj trofejni ulov lahko objavimo tudi v naši rubriki. Pošlji nam podatke! Še posebej bomo veseli nekoliko zapostavljenih ribjih vrst, denimo podusti, platnic, tudi menkov.

Bralcem bi namesto zaključka želeli omeniti, da je bila namera sestavka pregled zanimivega in širokega področja trofejnih ulovov. V uredništvu ne napeljujemo k nebrzdanemu tekmovanju, saj menimo, da je ribolov nepopisno lep že zaradi ribolova samega. Če se bomo odločili loviti velike ribe (pozor: ulov trofeje je pogosto stvar miselnega stanja in odločitve, kot pravijo prekaljeni ribiči), bodimo kritični in zbirajmo podatke pošteno.

Kaj pa o omenjeni tematiki meniš ti? Sporoči nam v komentar spodaj.

Dober prijem ti želi ekipa RibiskeKarte.si!

P.S.: riba, ulovljena v času drsti, torej v varstveni dobi, ne more biti trofejna, pa naj bo še tako velika. Več o tem lahko prebereš v tem blogu https://www.ribiskekarte.si/blog/ponesreceni-ulovi-rib-in-varstvena-doba/

Pri oblikovanju smo uporabili vire:

• Kdaj je ulov res kapitalen
• Kapitalni ulovi