Ko odvržemo laks, ta ne izgine kar tako …
Ste se kdaj vprašali, kaj se zgodi, ko odrežemo laks in ga odvržemo na tla ali v vodo? Skorajda nevidne nitke ne izginejo same od sebe, nepravilno ravnanje in odmetavanje odslužene ribiške opreme pa lahko na dolgi rok povzroči znatno okoljsko škodo.
Problem
Laks je izdelan iz plastičnih mas, ki so sintetični ali polsintetični materiali in v vodi niso topni. Najpogosteje gre za poliamid – najlon. V naravo ne sodi in najprej povzroči estetske probleme, fizično onemogoči premikanje različnih živali, denimo rib, rakov in ptic, v fazi razpadanja pa prodira v tkivo in z aditivi kvarno deluje na organizme. Plastične snovi so popolnoma umetne kemijske strukture, ki se v naravi ne morejo razgraditi kar tako. Isto velja za laks. Vsebuje različne snovi, ki ne sodijo v naravno okolje. Zlasti je problematičen, ko razpade na izjemno drobne delce, ki se kopičijo – če ne drugje – v ribjem mesu.
Kako pravilno ravnati z odpadno ribiško opremo?
Še posebej je pomembno, da laks in podobne snovi odlagamo v zato namenjene smetnjake, v času ribolova pa odpadne dele shranjujemo v torbi ali telovniku. Odpadni laks vedno odvržemo v kontejnerje za zbiranje plastike, pred tem pa jih narežemo na krajše dele. Pogosto se zgodi, da plastika konča na začasnih deponijah, ki jih v iskanju hrane obiskujejo ptice in druge živali. Te se lahko zapletejo v klobčiče laksa in kasneje poginejo v agoniji. Še bolje je, da odpadni laks odpeljemo v posebno deponijo, saj gre za plastično maso z izjemno visoko gostoto in je njegova razgradnja malce drugačna kot pri drugih plastičnih masah (ki so denimo namenjene za kuhinjsko uporabo). Takšno ravnanje priporočajo tudi nekateri veliki (in zavedni) proizvajalci ribiških vrvic.
Muharji, ki menjate umetne muhe, in drugi ribiči, ki pogosto režete laks: vsak košček, ki pade v vodo, je tujek, ki ga moramo pospraviti za seboj. Enostavno ga začasno naložimo v predalček telovnika in kasneje odložimo na ustrezno mesto.
Plastike je v naravi že tako ali tako preveč, zato je lepo, da se vsaj ribiči, ki v naravi preživimo veliko časa, trudimo, da laks (in druge ribiške odpadke) pospravimo za seboj. Plastika v vodo ne sodi!
Dober prijem ti želi ekipa RibiskeKarte.si!
Pri oblikovanju smo uporabili vire:
- ActivistAngler – Journal
- The Perfect World Foundation Blog
Odličen prispevek, ki pa žal nima še nobenega komentarja, zato ga bom dodal kar sam.
Laks je sintetični nadomestek pletene vrvice (ki je v današnjih časih tudi sintetična) in v večini primerov kot odvečna zaradi različnih razlogov, odvržena v klopčiču v vodo ali na obalo. Kot taka lahko povzroči številne prepreke ali zagozde drugim vodnim živalim (npr. tjulnjem) seveda pa tudi naših avtohtonim primerkom večjih postrvi ter ostalim vodnim živalim (labodom, racam, mogoče kormoranom in čapljam vseh vrst). Naša – ribičeva skrb mora biti usmerjena v to, da se vsi odpadki, ki jih pridelamo za vodo, tudi odnesejo in še več. Tudi ko ribič vidi kakšen kos odvrženega laksa, akumulatorja ali druge, vodi neprimerne vsebine, je njegova ustavna, a ne zakonska dolžnost, da jo iz vode odstrani in omogoči prostoživečim živalim svobodno in prosto gibanje v, ob in na vodi.
Spoštujmo naravo, le tako bo dosegljiva tudi zanamcem.
Tomaž, hvala za lep komentar!
Tomaž bravo.
Na netu sem pred časom zasledil zanimiv produkt, ki se nanaša prav na to temo, insicer:
DAIICHI SEIKO Itokuzu winder
Gre namreč za priročno škatlico za shranjevanje odpadnih ribiških vrvic. Proizvaja se v treh barvah (zelena, rjava, črna).
Hvala za komentar, zelo zanimiva informacija!
Pa še to – zastopnik za DAIICHI SEIKO je pri nas trgovina ***********.
In mimogrede, vse pohvale za zelo zanimive članke. Le tako naprej.
Hvala za lepo spodbudo! 🙂