Kormorani, kaj storiti?

Kormorani (Phalacrocoracidae) kljub velikemu številu še vedno veljajo za zaščiteno vrsto, ne glede na to, koliko škode povzročajo na vodotokih. V preteklosti je število kormoranov padlo do to mere, da so postali ogroženi, zaradi česar so jih zaščitili. To je prineslo do tega, da je njihova količina eksplodirala. Pri ribah pa je stanje povsem drugačno. Tako njihova količina, kot tudi habitati se kljub velikemu trudu ribičev močno zmanjšujejo. K temu močno prispevajo tudi kormorani. Namreč odrasla ptica za svoj obstoj dnevno potrebuje okrog 0,5 kg rib, kar mesečno v povprečju prinese 15 kg rib. Če to pomnožimo s 1000 kormorani, to prinese 15 000 kg oz. 15 t rib.

Dana problematika že dolgo odmeva v krogih ribičev, ptičarjev in državnih institucij, kljub temu pa problem še vedno ni rešen. Trenutno je dovoljeno odganjanje in odstrel kormoranov le na nekaterih vodah. Ribiči bi, v nasprotju z ljubitelji ptičev, ta delež radi povečali. Namreč število kormoranov je daleč od ogroženega, kar pa ne moremo reči za marsikatero  ogroženo ribjo vrsto, ki pristane na njihovem jedilniku. Zaenkrat ostane ribičem le dodatno dopolnilno vlaganje, ki pokrije obsežne izgube zaradi omenjene ptice. Brez učinkovitega posredovanja, lahko pričakujemo še dodatno uničenje porušenega naravnega ravnovesja. Jata kormoranov katerih cilj je le hrana, lahko popolnoma zdesetka manjšo vodo ali povzroči veliko škodo na večji vodi. Seveda je to odvisno od vrste vode, količine rib in števila kormoranov.

Kljub temu si kormoran kot tudi riba zaslužita obstoj, ki bi brez človekovega posredovanja zagotovo uspevala v ravnovesju. Žal pa smo trenutno daleč od tega. Seveda bi lahko vse skupaj prepustili naravnim tokom, kar bi pripeljalo do nihanja deleža vrst vse do posledične umiritve. Tega pa si trenutno v naših kratkih življenjih ne znamo privoščit. Poleg tega pa ne smemo pozabiti tudi na ekonomsko vrednost rib. Zato potrebujemo rešitev, kjer bo kormoran sit in riba cela.

Do rešitve je potrebno priti čim prej. Med obema stranema mora priti do končne odločitve na podlagi nepristranskih rezultatov, ki bodo začrtali cilje, katerih prilagajanje se izvede glede na stanje v naravi. Sam predlagam rešitev v podobni smeri kot so se tega lotili lovci z divjimi prašiči, katerih število je zraslo do te mere, da so pričeli kmetom povzročati ogromno materialno škodo. Razlika je le v tem, da gre tu za kormorane in ribiče.

Lep pozdrav in dober prijem,

Jure