Kvasovke imajo v našem življenju večjo vlogo, kot si mislimo
Literatura navaja, da so kvasovke enocelični organizmi iz skupine gliv. Menda naj bi obstajalo kar okoli 1500 vrst kvasovk, za ljudi pa so pomembne, ker sodelujejo pri nekaterih življensko pomembnih procesih. Uporabljamo jih za peko kruha iz kvašenega testa, pri fermentaciji alkoholnih pijač, izdelavi sira in še kje.
Nekatere vrste kvasovk so patogene in človeškemu telesu škodijo, druge so koristne. Pod slednje štejemo zlasti rod Saccharomyces, ki velja za splošno poimenovanje vseh koristih kvasovk, ki jih ljudje uporabljamo pri fermentaciji pijač in peki kruha.
Ljudem najbolj poznane kvasovke so tiste v kockah, ki jih kupimo, ko želimo umesiti kruh ali speči dobro kvašeno pecivo. V resnici so kvasovke naravno prisotne na ovoju grozdnih jagod in še kje. V vinarstvu in pivovarstvu uporabljamo kvasovke kot sprožilke procesa, pri katerem se sladkor spreminja v ogljikov dioksid in etanol. Mešanica v odsotnosti kisika”vre”, kot pravijo, pri tem pa nastaja etilni alkohol (včasih tudi drugi alkoholi, ki pa so lahko zelo nevarni). Proces sicer ni tako enostaven, zlasti, ker sodelujejo tudi kvasovke, ki kakovost vina ali piva zmanjšujejo ali ga celo pokvarijo.
Vinarji poznajo tudi tako imenovane selekcionirane kvasovke, katerih lastnosti so predvsem v tem, da spodbudijo določene želene lastnosti vina.
Pri vzhajanju kruha je podobno kot pri vinu: gre za to, da kvasovke v kombinaciji z dobrimi bakterijami presnavljajo sladkorje v moki, pri tem pa se sproščajo plini, ki testo rahljajo, ga dvigujejo in delajo mehkejšega.
Foto: Pixabay
