Mentor – učitelj – psihoterapevt – prijatelj? Ne, jaz ga ne potrebujem…

Kdaj si bil/a nazadnje v dilemi kaj storiti? Se ne spomniš? Nimaš dilem? Se nikoli ne vprašaš kaj obleči, ko ne veš kakšno je vreme v kraju, kamor se odpravljaš ali pa kako bodo ostali oblečeni na določenem dogodku? Verjetno se nikoli ne vprašaš, kaj boš pa danes jedel ali kaj bi počel?

Namen prejšnjega vprašanje je spodbudit nas k razmišljanju s kolikšnim številom dilem se srečamo v eni uri, delavniku, dnevu, tednu, mesecu… desetletju in na koncu koncev v celotnem življenju. Ok, zakaj to sploh izpostavljati? Tako ali tako so to spontane odločitve in se z lahko odločim pravilno oz. vsaj približno pravilno. Koliko smo pametni, kaj ne? Vse vemo! Oz. vsaj obnašamo se kot da vemo vse.

No, ne strinjam se in, upam da se tudi ti ne, namreč v kolikor se, lahko z zagotovostjo trdim, da imaš velik problem (da, VELIK problem).

V vsakem življenjskem obdobju se nam odpirajo nove dileme, oz. lahko to morda poimenujemo kar izzivi ali odločitve. Sicer delujejo malce sarkastično, ampak zgornja vprašanja so tudi izredno pomembna in so samo primer tisočerih izzivov, s katerimi se srečujemo skozi našo pot. Pri manjših odločitvah je naša reakcija dokaj spontana oz. se s tem ne ukvarjamo preveč, težave se pa nam lahko pojavijo pri večjih odločitvah, ki nam lahko bistveno vplivajo na naše življenje ali vsaj na kvaliteto našega življenja. Sicer, tudi manjše odločitve nas lahko okupirajo do te mere, da nas začnejo omejevati. Verjetno poznamo koga, ki porabi dnevno pol ure ali več, da se odloči kaj bo oblekel danes ali naslednji dan? A je to še sprejemljivo? Ja, verjetno za koga je, za nekoga zopet ne. Morda bi pa kdo že pri tem vprašanju potreboval mentorja… V kolikor si recimo javna osebnost, verjetno mentorja iz mode, v kolikor pa delaš v neki vnaprej določeni uniformi, pa potrebuješ verjetno mentorja psihoterapevta.

Glede na naslov, ki sem ga zapisal, lahko verjetno hitro potegnemo vzporednici med “odločitev” in “mentor”. Ko tako zapišemo in preberemo, deluje zadeva dokaj enostavna, v praksi pa še zdaleč ni. Zakaj ne? Ok, že pri tem vprašanju se mi poraja misel o besedi “ego” in težave, povezane z njim, ali pa težave s sprejemanjem odgovornosti (več na temo odgovornosti najdete na Sprejeti odgovornost ali Oprati si roke kot Poncij Pilat). Ego je super, ampak v meji, ki nam ne škoduje. Kaj je ta meja? Jah, verjetno zopet odvisno od posameznika, koliko je resnično odrasel in duhovno zrel. V kolikor imaš vedno znova in znova konflikte z ljudmi, ki ti dajo kakšen nasvet ali pa imaš recimo v službi okoli sebe ljudi, od katerih vedno veš več, je 99,9% čas, da se resnično ustaviš in se resno pogovoriš s samim seboj, namreč verjetno si dosegel mejo, ko postajaš vseved in bolj pameten od vseh ter si na poti navzdol. Ta pot pelje vedno navzdol, nikoli navzgor, četudi je na začetku občutek blaženosti. Zakaj? Enostavno, ker obstojimo z našim načinom razmišljanja vedno obrnjeni v enako smer – naj se še toliko trudimo, nikoli ne moremo sami videti zadeve iz zornega kota, kot jo lahko vidi ostalih 20 ljudi. A ni logično? Dober pokazatelj, da smo na poti, ki za nas ni optimalna, je tudi ta, da smo se pripravljeni pogovarjati in se prilagajati samo tistim ljudem, ki so najboljši po merilih skupnosti – po domače povedano: zame je dobro samo najboljše od najboljšega. Ja, ok, to že prav, ampak ali je vedno najbolj izpostavljeno, tudi najboljše? Naš ego nam nikakor ne bo dopustil, da gremo k nekomu, ki je manj znan od najbolj znanega… in to je dejstvo ter ponovno znak za… ja, ponovno za mentorja psihiatra…

Ok, dajmo “šalo” na stran in poglejmo iz zornega kota nekoga, ki je pripravljen poslušat in se učit. Torej, kaj lahko storim zase? Kako naj si poiščem primernega mentorja? Kdo je sploh primeren mentor, psihoterapevt, učitelj …. zame?
Mislim, da je slednje vprašanje eno izmed najpomembnejših, namreč poti do cilja je veliko in dokaj hitro lahko uberemo tisto, ki za nas v danem trenutku ni ravno najbolj optimalna. Ravno nekaj dni nazaj sem se pogovarjal z dobro prijateljico, ki je med drugim v karieri organizirala tudi enega izmed največjih sejmov na svetu. Med debato sva se dotaknila tudi ekspertnega svetovanja ter mentoriranja in mi je zelo lepo v nekaj stavkih podala svoj pogled na “kdo je mentor” in “kdo je svetovalec”, namreč mentor ni samo oseba, ki ti bo dala strokovni nasvet, ampak mentor je oseba, ki te bo izpopolnila na vseh področjih.

Da se vrnem na vprašanje, kdo je primeren zame in zakaj mislim, da je to eno izmed najbolj pomembnih vprašanj? Zato, ker mi bo ta oseba pomagala doseči moj življenjski cilj! Torej, ali je pomembno koga izberem, ali ne? Da, seveda je! Sedaj pa podajmo dejansko še odgovor na vprašanje, kdo je primeren zame? Odgovor je dejansko veliko bolj enostaven, kot si morda sprva mislimo: Zame je pravi mentor tisti, ki trenutno živi življenje, kot si ga v tem trenutku želim živeti tudi jaz. Drži? Sedaj pa, glede na to, da sem na začetku omenil, da imamo v različnih življenjskih obdobjih različne cilje, je prav, da vprašanje nekoliko bolj podrobno definiramo in tudi bolj podrobno odgovorimo. Vse skupaj je namreč izredno povezano z našimi cilji (o tem sem že pisal pred kratkim, in sicer iz področja Kje je moja meja  in pa nekoliko podrobneje, kako lahko dosežemo katerikoli cilj, ki si ga zadamo: Občutek nemoči in neuspeha – 4. koraki do zmage), ki bi naj bili praviloma z leti vedno bolj izklesani, izpopolnjeni ter višji. Torej, če bi npr. vzel obdobje, kjer si želim kariere in je moje področje  prodaja, bi verjetno iskal človeka, ki je v prodaji resnično dober in je točno tam, kjer si želim biti jaz. Popolnoma nič mi ne bi pomagalo, če bi si v tem obdobju našel, recimo najboljšega učitelja borilnih veščin, ali pa najboljšega očeta ipd…  Ko začnemo brskati, vidimo, da je teh ljudi res veliko, in najlepše v tem je, da jih je večina pripravljenih pomagati, se z nami ukvarjati in nas voditi na poti do našega osebnega kariernega cilja popolnoma nesebično (popolnoma nesebično je izredno pomembno, saj bo takšno vodenje resnično pristno in v pomoč).

Preden zaključim, bi izredno rad izpostavil moje mnenje glede mentorja v najširšem pomenu besede. Naj še toliko razmišljam, zanj ne najdem ene besede in ga bi verjetno še najbolje opisal kot duhovni vodja ali pa enostavno kot prijatelj, v pravem pomenu besede. Pravi mentor je vedno tam kjer ga potrebuješ in ti daje ravno toliko podpore, kot je v danem trenutku zate najbolje oz. je potrebuješ. Torej, ne išči življenjskega mentorja samo na enem področju, ampak ga išči v najširšem pomenu. Ali si prepričan, da če boš imel mentorja, ki je milijonar, ampak nima žene, otrok, mirnega okolja, ipd… da boš  srečen? Si resnično to želiš? Bistvo je, da smo vedno odkriti do sebe,  in ko bomo, bo pravi mentor prišel sam. V kolikor ga v tem trenutku potrebuješ, poglej okoli sebe, saj te že čaka, samo nagovorit ga moraš….

Za zaključek, če povzamem, bodimo odprti za učenje, učenje in učenje. Sprejemajmo mnenja drugih, ne bodimo najbolj pametni v sobi, ker, verjemite mi, vedno je nekdo bolj pameten in ve več od nas. Odlična predavanja na to temo ima Brian Tracy (veliko jih je zastonj na Youtube), ki v svojih govorih večkrat poudari, da je uspel na način, da je na vsakem področju poiskal človeka, ki je izstopal iz povprečja oz. je bil izredno uspešen in se je od njega učil.