Moteča alergija na cvetni prah

S prihodom pomladi in cvetenjem rastlinja se pri občutljivih ljudeh lahko pojavi alergija na cvetni prah oziroma tako imenovani seneni nahod. Zakaj nastane in kako lahko ublažimo njegove učinke?

Seneni nahod ali alergijski rinitis je oblika alergijske reakcije pri nekaterih ljudeh, ki nastane zaradi odziva imunskega sistema na stik s cvetnim prahom rastlin. Ta draži nosno sluznico in povzroča izcedek iz nosu, zamašeni nos, kihanje, srbenje v predelu nosu, vnetje oči, v hujših oblikah pa tudi glavobol, razrdaženost in slabo pozornost.

Cvetni prah povzroča alergijo zato, ker je izjemno droben in ga človeško telo zazna kot tujek. Imunski sistem se nanj odzove pretirano, saj meni, da gre za škodljivo snov in jo želi odstraniti oziroma onesposobiti.

Spomladi se v zraku najprej razširi cvetni prah navadne leske, črne jelke, jelše, vrbe in bresta, ki cvetijo od februarja do maja. V aprilu in maju se jim pridružijo breza, hrast, divji kostanj, kasneje tudi različne trave, krišina, lipa in pelin.

Za omejitev simptomov senenega nahoda lahko največ storimo sami tako, da omejimo gibanje na svežem zraku na območjih, kjer je koncentracija cvetnega prahu največja. Omejimo športne aktivnosti v naravi, oblačila, s katerimi smo bili zunaj, pa sproti zamenjamo in operemo. Stanovanje redno sesamo, površine obrišemo tudi z mokro krpo. Strokovnjaki svetujejo, da zračimo stanovanje le v dopoldanskem času, v klimatsko napravo pa vgradimo filter za cvetni prah. Priporočljivo je, da zunaj nosimo sončna očala, saj ta dodatno preprečijo vstop večje količine prahu v očesno sluznico.

V kolikor traja seneni nahod več kot teden dni in ima oseba znake resnejšega obolenja dihal ali morda krvavitev iz nosu, je čas, da obišče zdravnika.

Foto: Pixabay