Muharite z ustreznim posnetkom žuželke?

Zima je čas, ko muharice večine muharjev počivajo. Ribiči zbirajo vtise pretekle sezone, srkajo znanje iz literature in pripravljajo zalogo umetnih muh za prihodnje leto. Slednje je za vsakega muharja izjemno pomembno, najbolj za tistega, ki umetne muhe veže sam. V blogu smo pripravili nekaj nasvetov o videzu umetnih muh glede na stopnjo razvoja žuželke. Koristili bodo zlasti tistim muharjem, ki prisegajo na ribolov s posnetki ličink.

Ribe se pod gladino prehranjujejo z različnimi živalmi. Najpogosteje so to žuželke, med katere uvrščamo enodnevnice, prodnice, mladoletnice in druge. Včasih posežejo tudi po rakcih, ribicah, pijavkah in drugih slastnih zalogajih.

Vsaka umetna muha naj bi posnemala žival na neki stopnji v njenem življenjskem krogu (ciklu). Za izbirčne ribe v rekah, ki so močno obremenjene s številnimi ribiči, je pomembno, da je umetna muha, s katero lovimo, čim bolj ustrezna dejanskemu stanju v naravi – živemu bitju. Pri tem pa ne mislimo nujno na uporabo realističnih posnetkov umetnih muh, temveč na sposobnost muhe, da oponaša stanje življenjskega cikla žuželke, s katero se riba v tistem trenutku prehranjuje.

Če se postrv prehranjuje z ličinko enodnevnice, ki se dviguje h gladini, potem naj ribič lovi s takšno muho, ki čim bolj posnema življenjsko stanje, v katerem žuželka dejansko je. Uporabi naj enako velikost, akcijo, teksturo, obliko in barvo umetne muhe, pomembno pa je, da lovi tudi na globini, kjer je takšnih žuželk največ. Če ribe jemljejo nekaj pod gladino (in včasih je potrebno veliko napora, da razberemo, od kod jemljejo), nima prav nobenega smisla, da se mučimo s težkimi posnetki ličink ali s suhimi muhami. Sem in tja bomo morda zabeležili prijem, a ribolov ne bo takšen, kot bi si želeli. Zaradi omenjenega je pomembno, da poznamo življenjski krog žuželk, ki se najpogosteje znajdejo na jedilniku domačih muharskih rib. Posvetimo se nekoliko podrobneje tej pomembni muharski temi.

Pregled smo razdelili na štiri sheme, in sicer enodnevnice, prodnice, mladoletnice in dvokrilci. Povzete so po D. Whitlock, 1982: Guide to Aquatic Trout Foods.

Enodnevnice

1. Položaj: ličinka enodnevnica in upodobitev, kako naj bi bil videti njen posnetek.
2. Položaj: ličinka enodnevnice, ki se dviga h gladini. Prikazan je tudi videz njenega posnetka.
3. Položaj: ličinka enodnevnice je dosegla gladino in je pripravljena za preobrazbo v odraslo žival.
4. Položaj: upodobljen je vzpenjač enodnevnice oziroma levinka (angl. dun).
5. Položaj: odrasla žival enodnevnice, ki jo imenujemo levinka oziroma krilak.

Prodnice

1. Položaj: plazeča se ličinka prodnice. Prikazan je tudi njen posnetek.
2. Položaj: kotaleča se ličinka prodnice. Prikazan je tudi njen posnetek.
3. Položaj: plavajoča ličinka prodnice, ki se dviguje h gladini. Prikazan je tudi njen posnetek.
4. Položaj: upodobljena je prodnica z razprostrtimi krili, ki počiva na gladini.
5. Položaj: odrasla žival prodnice na gladini izleže jajčeca. S krili pogosto poplesava na gladini, zato jo muharji pogosto posnemajo z umetno muho, kjer so upodobljena krila “zložena”.

Mladoletnice (šaši)

1. Položaj: larva mladoletnice. Prikazan je tudi njen posnetek.
2. Položaj: pupa mladoletnice, ki se dviguje h gladini. Prikazan je tudi njen posnetek.
3. Položaj: pupa je dosegla gladino. V tem položaju ima žival že razprta krila.
4. Položaj: odrasla mladoletnica počiva na gladini.
5. Položaj: odrasla žival mladoletnice na gladini izleže jajčeca. S krili pogosto poplesava na gladini. Muharji jo za razliko od prodnic pogosto posnemajo z razprtimi krili.
6. Položaj: odrasla mladoletnica med plavanjem pod gladino, kjer tudi izleže jajčeca.

Dvokrilci (na shemi so prikazane žuželke iz skupine Chironomidae)

1. Položaj: larva in njen posnetek v naravnem položaju.
2. Položaj: pupa, ki plava in se dviga h gladini.
3. Položaj: pupa, ki lebdi na gladini (v vodnem filmu). V tem položaju ima žival že razprta krila.
4. Položaj: preobrazba v odraslo žival poteka na vodni gladini.
5. Položaj: skupek odraslih živali na gladini.

S poznavanjem razvojnih stopenj zgoraj navedenih skupin žuželk bo imel muhar več uspeha tudi na vodah, kjer so ribe bolj “prešpikane”. Tematika je pomembna že zaradi splošne ribiške razgledanosti, ki naj bi jo osvojil vsak muhar. Katero življenjsko stopnjo žuželke pa z umetno muho najraje posnemate vi? Odgovore nam sporočite v komentar spodaj!

Dober prijem vam želi ekipa RibiskeKarte.si 🙂

Pri pisanju bloga smo uporabili naslednjo literaturo:

• Whitlock, D., 1982. Guide to Aquatic trout food. New York: Lyons & Burford
• Martin, D., 2000. Fly Fisher’s illustrated Dictionary. New York: The Lyons Press
• Korošec, T., et al., 2000. Muharjenje. Ljubljana: Založba Kmečki glas
• arhiv