Najgloblja točka slovenskega morja

Slovenija se lahko pohvali s kratko, a razgibano morsko obalo. Košček Sredozemlja zaznamujejo visoki flišni klifi, ravnice ob Dragonji in Rižani, gričevnat svet severne Istre z mešanimi gozdovi in kraško zaledje s Kraškim robom nad srednjeveško vasico Hrastovlje.

Obala je pestro oblikovana in večinoma flišna. Plasti peščenjakov, laporovcev in redkejših apnencev pri razpadanju ustvarjajo pesek, zaradi katerega je morje videti temnejše, motno. Na dnu se razraščajo trave, med katerimi kraljuje pozidonija, med njenimi grivami rastejo leščurji in plavajo številne ribe.

Pogled na globinsko karto Jadranskega morja razkrije, da je to najgloblje na dveh območjih: med Pescaro in Splitom (srednjejadranska morska dolina) ter južno od Dubrovnika (južnojadranski bazen). Na zadnjem je najgloblja točka kar 1233 m pod morsko gladino. V povprečju je Jadransko morje globoko 240 m, košček slovenskega morja pa je v povprečju globok 17 m.

Najgloblja točka slovenskega morja

Košček slovenskega morja sodi v severozahodni del Jadranskega morja, imenujejo ga tudi severozahodna plitvina. Globina tu ne preseže 40 m, v priobalnem pasu od Ancone, Riminija, Benetk, Trsta, Kopra in Pulja pa je celo plitveje, do 20 m.

Najgloblja točka slovenskega morja se nahaja 300 m severozahodno od rta Madona v Piranu in se nahaja 38 m pod morsko globino. Označena je s posebno betonsko piramido, na kateri je vrisan na glavo obrnjen slovenski grb.

Foto: Pixabay