Najpogostejši grehi krivolovcev

Skoraj zagotovo se je že vsak ribič kdaj srečal z ribiškim čuvajem oziroma je tekom čuvajskega nadzora moral pokazati dovolilnico in ribolovno opremo. Večina ribičev pravila upošteva, med nami pa je kar nekaj takšnih, ki si ribolovne pravilnike razlagajo po svoje ali celo nimajo veljavne ribolovne dovolilnice. Kateri so najpogostejši grehi, ki jih zagrešijo ribiči oziroma krivolovci?

Pred dnevi smo se pogovarjali s čuvajem Bojanom. Potarnal je, da je kljub digitalni dobi, ko so informacije na voljo vsakomur in praktično takoj, žal še vedno zaznati precej kršitev ribolovnih pravilnikov in Zakona o sladkovodnem ribištvu. Iz prve roke je z nami delil najpogostejše napake ribičev in tudi nekaj “cvetk”, ki jih zagrešijo krivolovci.

Ribolov brez veljavne ribolovne dovolilnice

Člane pogosto zasači, da nimajo vpisanega ribolovnega datuma v letno ribolovno dovolilnico. Razlogi so vedno čisto banalni: doma je pozabil dovolilnico, pozabil je kemični svinčnik ali pa dovolilnico po kratkem pregovarjanju le pokažejo, vendar je datum vanjo vpisan z navadnim svinčnikom (kar je prepovedano), kulijem, ki ga je mogoče izbrisati (kar je prav tako prepovedano) ali pa iz žepa potegnejo tako sprano dovolilnico, da ni čitljiva.

Pri ribičih – turistih tudi zaznava zaplete. Nekateri, ki nimajo dovolilnice, potarnajo, da je bil lokal, kjer prodajajo dovolilnice, zaprt, ali pa da nimajo kreditne kartice, da bi dovolilnico lahko uspešno kupili na spletu. Oba “razloga” seveda ne vzdržita. Ribič brez dovolilnice ne sme loviti; če je lokal zaprt, mora ribič počakati, da se ta odpre, če pa nima kreditne kartice, pa lahko nakup opravi tudi z drugimi plačilnimi sredstvi.

Neprimeren ali manjkajoč obvezni pribor

Pri ribolovu je predpisano tudi, kakšen pribor smemo uporabljati oziroma kateri deli pribora so pri izvajanju ribolova obvezni. Pri krapolovu je denimo dostikrat obvezen brezzalustnik, podmetalka določene velikosti, blazina za odpenjanje rib in antiseptik. V praksi se izkaže, da imajo nekateri ribiči premajhne podmetalke, blazin pa s seboj sploh ne prinesejo. Takšni ribiči navadno tudi jamrajo, da v revirju ni rib, saj jih (večinoma) niti ne znajo ujeti, se pa tudi nikoli ne vprašajo, kako bodo z ulovljeno ribo ustrezno ravnali.

Pri muharjenju so dostikrat prav tako obvezni brezzalustniki, ribiče pa nemalokrat čuvaji zasačijo pri natikanju deževnikov, kruha in podobnih “umetnih” vab na muhe. Početje je v nasprotju s pravilniki, je pa izjemno sporno tudi z etičnega vidika.

Drugi grehi

Čuvaji se pogosto srečujejo z agresivnimi, jezikovno dobro podmazanimi posamezniki. Čuvajem grozijo, jih žalijo (kar že kaže znake kaznivega dejanja), včasih pa se prepir z uradno osebo, kar čuvaj je, sprevrže celo v fizično obračunavanje, kar je vredno obsodbe.

Nepridiprave, ki v revirju zganjajo hrup, vsesplošni nemir in so za povrh še vinjeni, morajo miriti in odganjati s policijsko konjenico. Pogosto čuvaji ukrepajo tudi ob smetenju in kurjenju ognja (nekje je to dovoljeno, drugje ne).

Med redkejše delikte sodi masovni krivolov z mrežami in podvodno puško, prav tako pa so čuvaji izjemno občutljivi na ribolov rib v varstveni dobi (trenutno so ponekod zelo na udaru lipani, sulci in nekatere vrste belic).

Kot je ob koncu pogovora dejal čuvaj Bojan, je domišljija krivolovcev skorajda neskončna. Približno polovica se jih tekom postopka umiri, druga polovica pa ne. Postanejo žaljivi in nemalokrat celo nasilni, kar vodi v okrepitve s strani policije in zakomplicira nepridipravov položaj. “Ker se neupoštevanje pravil in krivolov ne splačata (ribiški čuvaj te lahko kaznuje!), je pred (poštenim) ribolovom dobro prebrati pravila, ki so zapisana na dovolilnici. V primeru nejavnosti bodo vedno na voljo tudi v dotični RD, kjer lovimo. Funkcija čuvajev konec koncev ni (le) kaznovalna, temveč predvsem svetovalna,” je zaključil čuvaj Bojan.

Foto: Pixabay