Napačno poimenovanje okrasnega kamna
Naravni kamen spada med tiste surovine, ki jih je v Sloveniji kar nekaj, ni pa jih na pretek. Uporabno vrednost te surovine določajo štiri merila, in sicer geološka, tehnološka, tehnična in estetska. Prevladujejo apnenci, redkejše so magmatske kamnine, še redkejši je marmor kot predstavnik spremenjenih apnencev. Pri poimenovanju se zlasti v komercialne namene napačno uporablja izraz “marmor”.
Zelo grobo rečeno delimo kamnine v tri razrede: magmatske, metamorfne in sedimentne. Prve so nastale iz magme ali lave, druge so spremenjene zaradi visokih temperatur ali pritiska in so lahko nastale iz magmatskih ali sedimentnih kamnin, tretje pa so usedline in so nastale kot posledica usedanja različnih kamninskih (ali drugih) delcev.
V Sloveniji imamo zaradi specifične geološke sestave teren večinoma sestavljen iz sedimentnih kamnin. Na Pohorju in na Koroškem zasledimo magmatske in metamorfne kamnine. Manjši delež magmatskih kamnin in sledov vulkanizma najdemo tudi v predalpskem hribovju, v okolici Kamne Gorice, na Bohorju in drugod.
Glede na sestavo tal se izkaže, da je največ izkopanega kamenja, bodisi tehničnega bodisi naravnega, sedimentnega izvora. Pri prvem izstopajo srednjetriasni dolomiti, apnenci pa so prav tako večinoma mezozojske starosti. Za naravni kamen veljajo strožja merila, prav tako pa se njegovo izkopavanje splača, če so zaloge dovolj velike.
V Sloveniji se trenutno kamnolomi naravnega kamna nahajajo pri Jelarjih in Poljah pri Kopru, pri Lipici, Dolini in Povirju, na Lesnem Brdu, v Hotavljah, pri Gradniku in Želebeju v Beli Krajini, in na Jezerskem. Zapuščenih kamnolomov je še več, samo v okolici Ljubljane naj omenimo številne kamnolome v Podutiku in pri Podpeči. V vseh omenjenih kamnolomih izkoriščajo ali so izkoriščali sedimentne kamnine – apnence, peščenjake, breče in lehnjak.
Prve marsikdaj komercialno poimenujejo marmorji, kar je strokovno napačno. Marmorji so spremenjeni apnenci in sodijo v skupino metamorfnih kamnin. Pri nas so kalcitne marmorje izkoriščali na lokacijah pri Zrečah in v Slovenski Bistrici, kjer je znani Rimski kamnolom. Kot namiguje že njegovo ime, so snežnobele kose marmorja rezali in uporabljali že Rimljani. Danes so zaloge te kamnine pri nas tako majhne, da se jih v komercialne namene ne splača več izkoriščati.
Foto: Pixabay
