Ribica, kod si pa ti plavala ?
Prvega marca sem otvoril muharsko sezono na reki Rižani. Vodostaj je bil precej povišan, zato smo muharili predvsem iz brega, na težje muhe. Lovile so se tako potočnice kakor šarenke. Ko sem ujel prvo šarenko, sem se odločil za uplen, sledili sta še dve.
Prvi dve sta imeli lepo barvo, močne plavuti. Tretja je bila precej okrogla, z bledo barvo in manjšimi plavutmi. Ko sem jih očistil, sta imeli prvi dve poln želodec hrane. V večji sem našel celo kaplja in večjo ličinko. V zadnji, bledi, pa je bila vsa drobovina ovita v maščobo in želodec popolnoma prazen. Prav razmišljate, prvi dve sta bili divji oz. sta se prilagodili za življenje v reki, zadnja, ki je bila drugačnega videza, pa je bila sveže vložena.
Po odstranitvi drobovine sem naletel še na eno razliko. To je barva mesa, pri divji šarenki je bila lepo rožnata, pri gojeni pa popolnoma bela.
Ribe so bile podobne velikosti in sem jih zato skupaj pripravil v pečici, tukaj pa se je najbolj poznala razlika v čvrstosti mesa in okusu. Divja riba je imela dosti bolj čvsto, kompaktno in okusnejše meso kakor gojena.
Pustimo kaj je v ribjih briketih, po tem kar ste prebrali (in nekateri tudi sami doživeli) katero ribo bi raje pojedli v restavraciji, divjo ali gojeno ?
