Nikar ne stopi na nas!

Dnevi postajajo vse daljši in temperatura vode se počasi dviguje. Ko bo dosegla ali presegla 10 stopinj Celzija, se bodo pričele drstiti nekatere sladkovodne ribje vrste – imenujemo jih spomladanske drstnice. V tem času smo pri gibanju v vodi še posebej pozorni na drstne jame. Še bolje pa je, če se brodenju povsem izognemo in tako pomagamo ščititi naravno drst, ki je žal vse redkejša.

Drst rib je proces, pri katerem ribe odločijo jajčeca (pri samicah) in semenčice (pri samcih) v vodo, da jih oplodijo in se tako razmnožujejo. Drst običajno poteka v določenem letnem času, ko so okoljski pogoji, kot sta temperatura vode in raven svetlobe, optimalni za preživetje in razvoj iker in mladic.

Med drstjo ribji samci pogosto lovijo samice in jim “dvorijo”, da bi jih pritegnili. Ko je samica pripravljena na drst, odloži ikre v vodo, samec pa nanje sprosti svojo spermo, da jih oplodi.

Oplojene ikre se nato razvijajo in na koncu spremenijo v mladice, ki bodo še naprej rasle in se razvijale, dokler ne bodo odrasle. Čas in način drsti se lahko razlikujeta glede na vrsto rib, pa tudi okoljske dejavnike, kot so temperatura vode, svetlobno obdobje in pogoji habitata.

Spomladanska drst v sladkih vodah

Marca in aprila navadno že poteka drst sulca, lipana, podusti in platnice. Oglejmo si, kako poteka drst pri vaski od naštetih vrst.

Sulec

Sulec je sladkovodna riba, ki se običajno prične drstiti marca, lahko pa se drst zavleče tudi v april ali celo maj. Natančen čas drsti se lahko razlikuje glede na dejavnike, kot so temperatura vode, dolžina dneva in lokalni pogoji. Na splošno se sulci običajno selijo gorvodno od svojih običajnih območij prehranjevanja in habitatov, da bi dosegli svoja drstišča. Navadno zaplavajo tja, kjer so se iz iker izlegli tudi sami.

Ko samec in samica dosežeta drstišče, pričneta z drstjo, kar lahko vključuje lovljenje in kroženje drug okoli drugega. Ni redko, da vidimo ob samici več samcev, ki se borijo za najboljši položaj ob njej. Samica nato odloži jajčeca na podlago, običajno v pesek v plitvo, hitro tekočo vodo. Po drsti se odrasel sulec običajno odmakne od mesta drstitve in se vrne na običajna območja prehranjevanja in habitata.

Odrasla samica sulca lahko v povprečju nosi od 5.000 do 15.000 iker na kilogram telesne teže. Tako lahko na primer 10 kg težka samica sulca nosi okoli 50.000 do 150.000 iker.

Populacije sulcev trenutno ogrožajo predvsem uničevanje ustreznih habitatov za življenje in drst, tudi onesnaženje in prelov, kar lahko vpliva na njihov reproduktivni uspeh in preživetje.

Lipan

Lipan je sladkovodna riba, ki se običajno drsti v spomladanskih mesecih, navadno med marcem in majem, odvisno od specifične populacije in okoljskih razmer. Natančen čas drsti se lahko razlikuje glede na dejavnike, kot so temperatura vode, dolžina dneva in drugi pogoji.

Samica lipana odloži ikre, običajno v plitvo, hitro tekočo vodo na podlago iz proda ali grobega peska. Samec oplodi ikre in tako zaključi osnovno dejanje drsti.

Za lipana je običajno, da ikre po drsti prekrije s substratom. Samica odloži ikre na podlago iz proda ali grobega peska. Ikre so običajno lepljive in se pritrdijo na podlago.

Ko samec oplodi ikre, lahko samica lipana s svojim repom naredi vdolbino v substratu okoli njih. Nato bo z gobcem in usti pobrala in premikala majhne kamenčke ali koščke gramoza, da pokrije ikre. To jih pomaga zaščititi pred plenilci, kot so ptice ali druge ribe, in pomaga zagotoviti, da ostanejo na mestu in še naprej prejemajo vodo s kisikom.

Podust

Število iker, ki jih odloži podust, se lahko razlikuje glede na velikost in starost samice. V povprečju lahko zrela samica nosi od 2000 do 10.000 iker na kilogram telesne teže. Tako lahko na primer 1 kg težka samica podusti proizvede okoli 2.000 do 10.000 iker, večja samica, ki tehta 2 kg, pa lahko proizvede od 4.000 do 20.000 iker.

Omeniti velja, da ni nujno, da bodo vse ikre, ki jih proizvede samica, oplojene ali preživele do odrasle dobe. Dejavniki, kot so kakovost vode, plenilci in drugi okoljski pogoji, lahko vplivajo na stopnjo preživetja iker in kasneje mladic.

Ikre podusti so običajno lepljive in se pritrdijo na podlago ali druge predmete v vodi, kot so skale ali rastlinje. Po drsti se odrasle podusti običajno odmaknejo od mesta drsti in se vrnejo na svoja običajna območja prehranjevanja in habitata.

Vedenje podusti med drstjo se lahko razlikuje glede na specifično populacijo in okoljske razmere. Na nekaterih območjih, kjer je pretok vode majhen ali je substrat neprimeren za drst, lahko podusti odložijo ikre v gnezda ali vdolbine v substratu (pesku), namesto da bi jih pritrdile na predmete (kamenje, podvodno rastlinje).

Platnica

Kot številne sladkovodne ribe je tudi platnica ponekod pomemben vir hrane za ljudi, priljubljena pa je tudi med ribiči. Toda zlasti uničevanje habitatov je povzročilo upad populacije na nekaterih območjih in vrsta trenutno velja za ranljivo za izumrtje.

Platnica se običajno drsti zgodaj spomladi, običajno med marcem in majem, odvisno od temperature vode in drugih okoljskih dejavnikov.

Sezona drsti se lahko razlikuje glede na lokacijo, vendar se običajno pojavi, ko temperatura doseže okoli 10 °C. V tem času se bosta samec in samica zbirala v plitvih, tudi s plevelom poraslih območjih, in začela z drstjo. Zbira se več primerkov naenkrat. Samec lovi samico in oplodi ikre. Te so običajno lepljive in se prilepijo na rastlinje ali druge predmete v vodi. Mladice se običajno prehranjujejo z zooplanktonom in drugimi majhnimi organizmi, dokler niso dovolj velike, da se začnejo hraniti z bentoškimi nevretenčarji in vodnim rastlinjem.

Omeniti velja, da se natančen čas drstitvene sezone tudi pri platnici lahko razlikuje glede na vrsto dejavnikov, vključno s temperaturo vode, vremenskimi vzorci in lokalnimi razmerami. Poleg tega se lahko čas drsti razlikuje še glede na velikost in starost rib, saj se lahko večji in starejši posamezniki drstijo prej ali pozneje kot mlajše ribe.

Število iker, ki jih odloži platnica, je lahko različno glede na velikost in starost samice. V povprečju lahko zrela samica nosi od 3000 do 8000 iker na kilogram telesne teže.

Skrb za ikre

Ribe odlagajo ikre, ki so seveda lahko oplojene ali ne, v pesek, na podvodno rastlinje ali drugo primerno podlago v vodi. Pomembno je, da se ribiči v času drsti, kljub temu, da je ribolov dovoljen, izogibamo takim mestom. Na robovih rek ne hodimo po rastlinju, v strugi pa se izogibamo brodenju, če se to le da. Drstne jame so navadno sicer vidne, saj je pesek premešan in zato bolj bele barve ali vsaj svetlejših tonov – ni pa to nujno. Da ne bi hodili po sveže oplojenih ikrah, se zato brodenju raje odpovemo.

Zanimiv blog na temo izogibanja drstnim jamam lahko preberete tukaj.

Foto: Pixabay