O lovu na konjih
Lov na konjih pri nas ni nekaj običajnega, saj se ni nikoli uspel uveljaviti, je pa zato toliko bolj priljubljen v nekaterih deželah zahodno od nas, predvsem v Franciji in Angliji.
V prvi lovijo na konjih jelenjad, srnjad in divje prašiče, v Angliji se tako lotevajo tudi lisic. Lov na konjih naj bi veljal za aristokratski način lova. V resnici gre za lov, ki je zahtevnejši, tudi dražji. Načeloma poteka tako, da se lovci spravijo na svoje konje, vodi jih lovovodja, nato pa preganjajo divjad. Pri tem imajo posebno vlogo psi goniči, ki jih glasovno (s trobilom) usmerja vodja psov, t.i. brakir.
Pri lovu na konju je za lovca izjemnega pomena, da je pravilno oblečen in zaščiten. Pripravljen mora biti tudi na večurno jahanje na zahtevnem terenu in neugodnih okoliščinah. Imeti mora škornje nad kolenom, čepico/čelado, bele rokavice za jasno vidnost gibov in barvne oznake. Te so odvisne od skupine oziroma društva, ki mu lovec pripada. Ob koncu lova se razleže znani zvok hala-hali, ki prihaja iz lovskega roga.
Med psi goniči, ki so nepogrešljivi del lova na konjih, poznamo številne pasme, med katerimi so pri nas morda najbolj znane francoski belo-črni gonič, veliki vendejski grifon in billy.
Foto: Unsplash
