Onesnaženost vodotokov, 1. del

Povod za pisanje tokratnega bloga je nedavno onesnaženje in pogin v potoku Bistrica, s katerim upravljajo v RD Slovenska Bistrica. Ribiči preživimo ob vodi veliko svojega prostega časa, zato smo na njeno kakovost še kako občutljivi. Kdo spremlja naše vodotoke, katera merila poznajo za ugotavljanje kakovosti vode in kakšne so naše vode v resnici?

Voda. Spojina iz dveh atomov vodika in enega atoma kisika. Pogoj za življenje vseh živih bitij na Zemlji in predmet zlorabe. Kajpada s strani – človeka! Na svetu je le 2,5 % vse vode sladke, pa še to večinoma v obliki ledenikov. Od teh 2,5 % je le odstotek vode primeren za uživanje.

Pred nekaj dnevi smo se sprehodili ob reki Savi pri Litiji. Na razdalji, dolgi kakih 100 metrov, smo poleg brezštevilnih plastičnih vrečk in embalaže našli tudi prenosni računalnik, del avtomobila, motoristično čelado, tri injekcije (na eni je bila igla) in celo plastični vsebnik za drogo metadon! Ostali smo brez besed … Prizor gotovo ni bil takšen, kot ga prikazujejo v turističnih letakih. Kaj se dogaja z našimi vodami, kakšna je njihova kakovost in kdo jo spremlja?

Pri nas bdi nad kakovostjo vode Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), ki ocenjuje kemijsko in ekološko stanje vode. Strokovnjaki ocenjujejo kakovost na podlagi preizkušanja vzorcev na različne parametre, ki so jih razdelili v tri skupine. V prvi skupini so, med drugimi, pH, temperatura, nitrati, fosfati, nasičenost s kisikom in amonij. V drugi skupini parametrov so, med drugimi, različne kovine, detergenti, dušik in (fekalne) koliformne bakterije. V zadnji skupini so, med drugimi, fluoridi, živo srebro, cianidi, pesticidi in salmonela. Več o metodologiji lahko preberete tukaj. Pri analiziranju ločijo površinske tekoče vode, jezera in morje, za vsako od naštetih voda opravljajo tudi ločene preiskave. Ko opravijo preiskavo, uvrstijo vodo v kakovostni razred. Pri tem uporabljajo mejne in priporočene vrednosti parametrov.

Vse lepo in prav, toda kako določijo te vrednosti? Če spremenijo te vrednosti, postane neka voda čez noč kakovostna (ali obratno)? To sta dve vprašanji od mnogih, ki se nam porajajo. Za vse, ki vas kakovost vode v Sloveniji podrobneje zanima, preberite dokument, ki ga je izdala ARSO.

Kljub temu, da so nekateri vodotoki dobro ocenjeni, pa je njihov videz od blizu precej bolj klavrn. Na dnu in bregovih so fizični odpadki, največkrat plastika, kovinski deli, keramika, azbestni izdelki in druge številne in precej bolj nevarne snovi, denimo baterije, akumulatorji, medicinski odpadki in podobno. Fizični odpadki morda ne škodujejo vodi tako kot delci, ki jih s prostim očesom ne vidimo, povedo pa veliko o ljudeh, ki živijo ob reki. Le redki so potoki, reke in jezera, kjer ni sledov človeških packarij. Poznate vi kakšen tak primer?

Čez teden dni preberite tudi drugi del bloga, v katerem se bomo posvetili kakovosti posameznih vodotokov in jezer. Z zapisom želimo opozoriti na pomen kakovostne in pitne vode, ki je pogoj za življenje na Zemlji. Ribiči bodimo vedno pozorni na naš »element«, o sumljivih zadevah pa obveščajmo ribiške čuvaje. Ti bodo vedeli, kako ukrepati. Za vodo se moramo boriti danes, kajti že jutri bo lahko prepozno.

Dober prijem (in kakovostno vodo) vam želi ekipa RibiskeKarte.si!