Orjaški somi iz Vipave

Kako so v reko Vipavo »zašli« somi (Silurus glanis) mi je pred skoraj tremi desetletji povedal sedaj že pokojni ribič. Meseca avgusta leta 1991 je topel poletni popoldan  prekinila nenadna nevihta. V kratkem času je padlo toliko dežja, da je voda reke Vipave postala kalna. Idealni pogoji za ribolov jegulje in soma so bili povod, da sem se namenil opraviti čuvajsko kontrolo v ciprinidnem delu Vipave.

Tega dne sem imel kar precej dela, saj je preko trideset ribičev »somarjev« izvajalo ribolov od izliva potoka Lijak do jezu v Orehovljah. Trije ribiči iz Sežane so mi zadovoljno zaupali, da danes som »dela«. Ribiška sreča jim je bila naklonjena, saj so uplenili kar pet velikih somov. »Veste, tiste pod 20 kg vračamo nazaj v Vipavo,« so mi ponosno povedali.

Ob prihodu iz čuvajske kontrole se še nisem preoblekel, ko zazvoni domači telefon. Klical me je zgoraj omenjeni ribič, kateremu sem na izlivu Lijaka izvršil kontrolo. Vzhičeno mi je povedal, da je danes postavil njegov osebni rekord: »Viš (veš), ima dva metra in petnajst centimetrov ter 56 kilov (kilogramov), zato mureš (moraš) takoj pret (priti) do mene«. Takoj sem odšel proti njegovemu domu, saj tako velike vipavske ribe v življenju še nisem videl. In imel sem res kaj videti. Pravi »vipavski orjak«! Trofejni ulov sva »zalila« kozarčkom vina njegove domače pridelave.

Somi in Vipava

Moja radovednost mi ni dala miru, zato sem ga povprašal, kako so somi »zašli« v Vipavo. Povedal mi je, da so leta 1956 ribiči v Vipavo najprej vložili tujerodno donavsko podust. Ta je v Vipavi imela tako dobre življenske pogoje, da je z leti njena populacija postala zelo številna in je pričela škodovati ostalim domorodnim ribam. Ribiči so rešitev za zmanjšanje števila donavske podusti našli v somu, ki pa je v Vipavi tudi tujerodna vrsta. Soma so vlagali od 1976 do 1978 leta. Tako je som dobil domovanje v reki Vipavi.

Vipava somom godi

Vipava z obilico hrane somu zelo ustreza, zato se je zelo razmnožil in zrastel v kapitalne primerke.  Ribiči vsako ribolovno sezono ujamejo precej kapitalnih primerkov dolžine preko dva metra in teže preko 50 kilogramov. Do sedaj je bil največji 20-letni »Vipavski orjak« uplenjen 2. julija 2005. Ribiča Samuel Skomina in Dejan Kante se še danes rada spominjata tistega poletnega večera.

Ves popoldan je deževalo in posledično je bil vodostaj Vipave višji, voda pa kalna.  Izkušena »somarja« sta vedela, da je to pravi trenutek za ribolov na »Vipavske orjake«. Ribolovno opremo sta vedno imela v avtomobilu, zato sta iz hladilnika vzela piščančja jetrca  in pijačo ter odhitela v Renče pod jez.

Od začetka ribolova ni minilo deset minut, ko sta imela prvi silovit prijem. Po zategu sta takoj vedela, da je prijela velika riba, zagotovo som. Po samo nekaj minutah utrujanja je ribiška vrvica popustila in som je zaplaval nazaj v globine reke Vipave. Navezala sta drugo navezo in vabo, ko ju je presenetil ponovni prijem. Tokrat jima meter in pol dolg som ni povzročal velikih težav. S takim »mladičem« nista bila zadovoljna, zato sta z ribolovom nadaljevala.

Vztrajnost se jima je po dobri uri izplačala, saj je riba ponovno silovito prijela. Zateg in ribiška palica se je pod težo in silo vleke velike ribe ponovno močno ukrivila. Med utrujanjem ribe sta se ribiča izmenjevala in ves čas upala, da bo tokrat ribiška vrvica le vzdržala. Ribiška vrvica je vzdržala, je pa dvodelna ribiška palica ob spoju malo počila. Ne pa toliko, da bi jima riba pobegnila. Po nekaj več kot uri »borbe« se je utrujeni »Vipavski orjak« vdal usodi in ribiča sta ga potegnila na breg. Izmere in tehtanje sta ribiča opravila doma. Meter je pokazal dolžino 240 cm, tehtnica pa se je zaustavila pri 76 kilogramih. To je do sedaj največji uplenjen vipavski som.

Samuel Skomina se je odločil, da bo celega »orjaka« dal v prepariranje. Soma je  prepariral g. Rajšp iz Otočca pri Novem mestu. Kakšen plenilec je som in kolikšno količino hrane potrebuje, je kasneje razkrila vsebina somovega želodca. Poleg številnih manjših rib je pogoltnil še 2,5 kilogramsko ščuko in 1,5 kilogramskega krapa.

Som je v Vipavi tujerodna vrsta, zato nima varstvene dobe, najmanjše lovne mere niti lovopusta. Poleg tega je odvzem soma neomejen. Som naravnega sovražnika v Vipavi nima, zato  je njegovo število odvisno samo od odvzema s športnim ribolovom.

Po pričevanju ribičev in potapljačev reka Vipava v svojih globinah skriva še veliko »Vipavskih orjakov«. Nekateri so zagotovo večji in težji od prej opisanega, zato vabimo vse slovenske ribiče, da na Vipavi preizkusijo njihovo znanje v ribolovu na »Vipavske orjake«.

Egon Dolenc