Otvoritev nove muharske sezone na Savi v RD Tržič

Za mene novi začetek muharske sezone ne pomeni samo muharjenja in s tem lova na rdečepikaste predstavnice iz rodu salmonidov, temveč je to dolgoletna tradicija, ki poleg otvoritve sezone, pomeni tudi druženje z mojimi, preko zime, malo zanemarjenimi muharskimi tovariši. Lepo jih je srečati po dolgem času, še lepše pa je ponovno občutiti muharsko palico v roki, zagaziti z neoprenskimi škornji v še vedno ledeno vodo, navezati malo ličinko na konec trnice in občutiti tisti prvotni, znani a vedno tako novi, adrenalinski naboj, ko postrv prime. Verjetno ravno ta občutek, ko navadno ne vidiš, kakšne veličine je nasprotnik, ki se ti je postavil po robu in negotovost, ali ti ga bo uspelo spraviti do sebe, nas veliko večino vedno znova vleče na bregove naših rek. Seveda je to samo uvod v zadnje dejanje, za katerim tako hrepeni naše bistvo, čeprav večina muharjev to noče priznati. Preslepiti, ujeti, utrujati in mogoče, na kocu vseeno spustiti tega vodnega nasprotnika neznanih dimenzij. Za vse tiste »flyfishoholike«, ki ste odprli to novo sezono že 1.marca ( v dežju, vetru in ponekod snegu, pri nizkih temperaturah) sem našel slogan, ki je napisan ravno za vas: Muharjenje ni pojem, ki pomeni biti ali ne biti, on je veliko več od tega!

Torej, moja družba, muharski zanesenjaki iz RD Vrhnika, smo se tokrat odpravili na otvoritev muharske sezone v RD Tržič na reko Savo. Zbor je bil, kot tradicionalno že tolikokrat do sedaj pri strelišču v Struževem. Zbralo se nas je kar nekaj, iz vseh koncev Slovenije, kljub slabemu vremenu in visokemu vodostaju reke Save. V dobri družbi gostiteljev in po nujnih formalnostih, smo se razkropili na oba bregova Save v upanju na uspeh. S prijateljem Lupotom sem poskušal dopoldansko srečo v mrtvici nasproti strelišča. Riba je bila zaradi visokega vodostaja in prisotnosti snežnice precej neaktivna. Zamenjala sva kar nekaj težkih ličink in potezank, preden sva odkrila na kaj je riba vseeno pripravljena prijeti. Tokrat je bil vijolični Bagi, na malem jig trnku, člen do uspeha. Velika večina muharjev je žal ostala brez prijema, kljub temu da so gostitelji iz RD Tržič, kar bogato poribili predel na katerem smo lovili. Vseeno smo vztrajali vse do opoldanske malice, ki so nam jo pripravili člani RD Tržič, kar ob reki, pod nadstreškom že omenjenega strelišča. Tu so se srečali stari znanci in prijatelji, zato domislicam in obilici smeha ni bilo konca. Nekateri so odšli tudi po obedu preizkušat svoje znanje in srečo za vodo, no moram reči, da ribe niso hotele sodelovati. Vseeno, sezono smo odprli in lepši dnevi so pred nami. Pa dober prijem vam želim, kjerkoli boste že namakali svoje muhe.

Lep pozdrav,