Plastika zastruplja oceane
Še posebej zaskrbljujoče je tako imenovano veliko pacifiško smetišče, območje smeti v severnem Pacifiku, veliko kot Francija ali Nemčija. Smetišče je znano tudi kot pacifiški vrtinec smeti, gre pa pravzaprav za dve različni območji (plastičnih) odpadkov nepredstavljive velikosti.
Na omenjenem območju plavajo ogromne količine smeti, ki so jih v morje odplavile reke (80 %) ali pa so jih tja odvrgle ladje (20 %) z območja vzhodne Azije in Severne Amerike. Zaradi temperaturnih razlik različnih morskih tokov nastajajo vrtinci, ki odpadke zbirajo v ogromne zaplate smeti, ki v naravi ne razpadejo hitro. Številni večji plastični kosi razpadejo na manjše delce, so prostemu očesu nevidni, za okolje pa le še bolj škodljivi. Večina ostankov izvira iz plastičnih vrečk, pokrovčkov za steklenice, plastenk za vodo in skodelic iz stiropora.
Kako veliko je tamkajšnje “smetišče” je sicer težko natančno oceniti. Severnopacifiški subtropski vrtinec je prevelik, da bi ga raziskovalci pregledali v celoti. Poleg tega ne plavajo vse smeti na površini, da bi jih lahko zaznali s sateliti ali letali. Gostejši odpadki lahko potonejo centimetre ali celo nekaj metrov pod gladino, zaradi česar je površino smetišča skoraj nemogoče natančno izmeriti.
Morski odpadki so lahko zelo škodljivi za morsko življenje. Morske želve pogosto zamenjajo plastične vrečke za klobučnjake, njihovo najljubšo hrano. Albatrosi zamenjajo plastične kroglice za ribja jajčeca in z njimi hranijo mladiče, ki nato poginejo od lakote ali poškodovanih notranjih organov. Še posebej so ogroženi tjulnji in drugi morski sesalci. Lahko se zapletejo v odvržene ribiške mreže in zadušijo.
Foto: Unsplash
