Podmetalka ni le za okras

Podmetalka je za nekatere ribiče že obvezni del ribiške opreme, in to kljub temu, da tega določeni ribolovni pravilnik morda ne zahteva. Za nekatere ribiče je podmetalka še vedno breme in jih pri ribolovu moti, kljub nekaterim preverjenim pozitivnim lastnostim, ki jih prinaša. Poglejmo, katere so to.

Podmetalka je tisti kos ribiške opreme, v zvezi katerega se med ribiči, vsaj tam, kjer ni zapovedana, krešejo mnenja. Če med obvezno opremo ni navedena, jo torej uporabljati ali ne?

Kaj je podmetalka?

S podmetalko (nekateri jo pogovorno imenujejo tudi mreža ali sak) razumemo ribiško orodje; na obroč, ki ima ročaj, napeto mrežico, s katero zajemamo zapete ribe, ko so te še v vodi (po Korošec, 2018).

Poznamo različne vrste podmetalk. Ločimo jih glede na velikost in obliko obroča, nekatere so fiksne z okroglim obročem, druge zložljive – te imajo najpogosteje trikotni obroč. Ročaj je lahko fiksen ali zložljiv (velikokrat teleskopski). Prav tako se podmetalke razlikujejo glede na material, iz katerega je mrežica. Najpogosteje so mrežice iz tkanine ali najlona, v zadnjem času so priljubljene gumirane mrežice. Te so za ribe tudi najprimernejše, saj ob ustrezni uporabi ne poškodujejo tkiva in sluzi. Najmanj primerne so verjetno najlonske mrežice z debelimi vozli, ki se lahko zarinejo ribi v tkivo in ji prizadenejo nepotrebne poškodbe.

Uporabne plati podmetalke z vidika ribiča

Če se v uporabo podmetalke poglobimo najprej z vidika ribiča, lahko ugotovimo, da mu omogoča zajemanje zapetih rib in zmanjšanje možnosti, da bi se te odpele v zaključni fazi utrujanja – tik ob bregu ali čolnu.

Ribe so marsikdaj slabše zapete, kar predstavlja kritično ločnico med uspehom in neuspehom ribiča. Še posebej je to očitno pri lovu kapitalnih primerkov rib: velikih sulcev, ščuk ali postrvi, kjer tako ali tako prijemi niso pogosti. Podmetalka je že marsikateremu ribiču prihranilo grenkobo (nepotrebne) izgube trofejne ribe. S podmetalko lahko rešimo ulov ribe iz težkih položajev, tam, kjer je veliko vej ali so večje skale in je dostop otežen.

Ni res, da podmetalka ovira ribiča. Tudi, če se premikamo (muharimo ali vijačimo), lahko podmetalko zložimo in jo nosimo s seboj, na ribolovnem mestu pa jo sestavimo in pripravimo za akcijo (seveda v kombinaciji s primerno veliko blazino za odpenjanje!). Velika podmetalka ribiča ne ovira, mu pa ponuja boljše možnosti za uspeh v zaključni fazi boja z veliko ribo. Podmetalko lahko uporabimo tudi kot pripomoček za reševanje vab 🙂

Uporabne plati podmetalke z vidika ribe

Uporaba podmetalke je še bolj smotrna z vidika ribe oziroma zaščite njenega zdravja. Če je podmetalka ustrezna, bomo ribo z zajemanjem zaščitili pred nepotrebnem otepanjem po pesku, skalah in drugih ovirah. Tako ohranimo njeno sluz, ki je prva zaščita pred zunanjimi škodljivimi vplivi.

Prav tako je vredno razmisliti o trajanju utrujanja ribe. S podmetalko lahko veliko postrv zajamemo že razmeroma hitro, medtem ko v nerodno prijemanje ribe z golo roko in prsti nismo povsem prepričani. Z uporabo podmetalke oziroma hitrim zajemanjem je riba manj napeta, v njenih mišicah se sprosti manj mlečne kisline in drugih snovi, ki so posledica utrujenosti. Riba v boljši kondiciji ima pri ribolovu na način ujemi in spusti večje možnosti za preživetje.

Podmetalko lahko dejansko uporabimo pri vsakem načinu ribolova – beličarjenju, talnem ribolovu, vijačenju in muharjenju. Pri krapolovu in muharjenju je marsikje že zapovedana, v zadnjem času vidimo tudi številne “spinarje”, ki uporabljajo velike podmetalke, celo sulčarje. To je vsekakor pohvalno!

Kaj pa ti, ali pri ribolovu vedno uporabljaš podmetalko? Sporoči nam v komentar spodaj. Dober prijem ti želi ekipa RibiskeKarte.si!

Foto: Unsplash

Pri pisanju nam je bila v pomoč vsebina Ribiškega slovarja: Korošec, T. (2018). Ribiški slovar. Ljubljana: Ribiška zveza Slovenije.