Posledice neurejenih jezov na rekah

Izgradnja mlinov in žag v bližini vode sega daleč v zgodovino. To je še posebej opazno na Slovenskem, saj je bil vodni potencial, ki je razdeljen na veliko število manjših vodotokov, ogromen. Le-ta je omogočal razvoj in postavitev velikega števila mlinov in žag, ki so koristili vodno energijo mletje žit ter žaganje lesa.

Prvotna vodna kolesa je poganjala voda s spodnje strani (podlivna kolesa). Slednja so čez čas zamenjala kolesa na tok zgornje vode (nadlivna kolesa), ki so za to potrebovala vodo iz višinskih akumulacij. Pojavile so se pregrade. Prav tako so le-te postavljali tudi za mline, ki niso stali tik ob bregu. Pri teh je bil zgrajen kanal (t.i. mlinščica), ki je iz glavne struge oz. pregrade preusmeril del vode do mlina, s tem pa so zagotovili enakomeren dovod vode skozi celo leto. Od tu je voda odtekala nazaj v strugo.

Kljub skorajšnji popolni opustitvi mlinarstva ter delovanja žag, v 19. stoletju, pa so pregrade oz. jezovi ostali. Jezove, ki so bili zgrajeni za pridobitvene namene (mlin, žaga, ribogojstvo,..) so dolžni vzdrževati imetniki vodne pravice. V primeru, da so le ti opustili svojo dejavnost, pa bi morali vzpostaviti t.i. »prejšnje stanje«, običajno z odstranitvijo objektov in naprav. Kadar pa so bili objekti potrebni za urejanje odtočnih razmer (npr. zmanjšanje padca vodotoka za manjšo erozijo) so se objekti prevzeli s statusom »infrastrukture«, za katero skrbita država in/ali lokalna skupnost. Nekateri jezovi so bili zavarovani kot kulturna dediščina, posamezni so bili obnovljeni z namenom vzdrževanja obstoječe vodne gladine, večina pa jih stoji oz. propada (če niso redno vzdrževani). Nekaj jezov je bilo preurejenih v manjše hidroelektrarne, za koriščenje vodne energije pa je bilo postavljeno tudi nekaj novih.

Čeprav velja splošno prepričanje, da večjo škodo na okolje povzročajo višji in bolj obsežni jezovi, lahko tudi večje število manjših zaporednih jezov ustvari spremenjene pogoje. Pri tem se povzroči škoda in nepopravljive posledice, ki so bolj obsežne kot tiste pri večjem jezu. Poleg tega pa so v splošnem obravnavani predvsem večji jezovi, manjši pa nekako izostanejo. Če primerjamo vpliv manjšega jezu z večjim, opazimo, da je vpliv slednjega veliko obsežnejši.

Veliki jezovi so bili postavljeni predvsem zaradi enega izmed sledečih namenov:

• hidroenergije
• namakanja
• omejevanje poplav
• shrambe vode

V primerjavi z manjšimi jezovi večji jezovi povzročajo naslednje negativne vplive:

• odvzem vode iz okolja (pitna voda, hidroenergija, namakanje …)
• bolj obsežna prekinitev pretoka hranil in sedimentov
• bolj obsežene spremembe temperature (zaradi same globine in globine izpusta, obsega …)
• spremembe v pretoku (odvzem in shranjevanje vode za različne gospodarske namene)
• izločanje plinov (metan, ogljik …) iz akumulacije zaradi kemičnih in bioloških procesov (predvsem na dnu)
• vgrajene turbine močno poškodujejo oz. ubijejo ribe
• izginjanje poplavnih ravnic dolvodno
• bolj obsežna območja akumulacij
• nevarnost podrtja dotrajanih jezov, če niso redno vzdrževani
• sprememba mikroklime
• ovirana plovba
• celo spremembe v rotaciji zemlje (zelo veliki jezovi)

Kljub temu da so razlike v obsegu in velikosti med manjšim in večjim jezom precejšnje, pa so nekatere posledice enake. Te so:

• onemogočena migracija organizmov tam, kjer niso urejeni primerni ribji prehodi
• zastoj hranil, rastlin in sedimentov (in na sedimente vezanih strupov) za pregrado
• sprememba kemijske sestave
• spreminjanje značilnosti vodnega toka (upočasnitev gorvodno)
• spreminjanje temperature (predvsem gorvodno, zaradi mirovanja vode)
• sprememba deleža raztopljenega kisika (rastline in mirovanje)
• boljši pogoji za predatorske vrste, ki povzročajo škodo (kormorani, vidre …)
• sprememba habitatov, sprememba populacije organizmov in rastlin
• spremembe pri podtalnici
• zmanjšane možnosti za rekreacijo in razne oblike športa (kajakaši, kanuisti)
• spremenjena erozija gor- in dolvodno (spodaj bolj obsežna kot prej, “lačnost reke”)
• genetska osamitev živalskih populacij (rib), zmanjšana vrstna in genetska pestrost
• fragmentacija reke in njenega ekosistema
• problemi, ki se pojavijo, ko preteče njihova življenjska doba (sanacija, odstranitev …)
• izumrtje nekaterih vrst (odvisne od migracij in življenjskih pogojev)

Če pri tem dodamo več zaporednih jezov, pa se posledice samo še seštevajo. Seveda pa je potrebno poudariti, da je vsak jez potrebno obravnavati ločeno. Vplivi so odvisni od velikosti jeza, lastnosti toka, območja in njegovih lastnosti (tla, podnebje, pozidanost, narava …).

O prednostih ter možnosti preureditve oz. odstranitve jezov pa več v naslednjih blogih.

 

Lep pozdrav in dober prijem,

Jure