Pozimi smo še pazljivejši, da ne vznemirjamo divjadi
Številne divje živali preživijo zimo v brlogu, kjer imajo tako imenovano zimsko spanje. Med t.i. zaspance uvrščamo zlasti medveda pa tudi nekatere manjše živali, denimo ježa. V najhladnejšem času leta je izjemno pomembno, da s svojo prisotnostjo v naravi ne vznemirjamo divjadi, saj se ta splaši in po nepotrebnem porablja dragoceno energijo.
Divjad je pozimi bolj “na udaru” kot v drugih obdobjih leta, saj v naravi primanjkuje hrane. Lovci poskrbijo zanje s sočno, močno in voluminozno hrano. S prvo dobi divjad na krmiščih vodo, druga poskrbi za zadostni vnos kalorij, tretja pa za to, da so živali site.
Lovci jim dajejo seno in vejnike, splete v senci posušenih vejic z listi, ki so za živali prava poslastica.
Kot pravijo lovci, se v zimskem času tudi izogibajo postavljanju oziroma polnjenju solnic, razen v bližini cest. To je zato, da divjad ne bi zahajala neposredno na ceste, kjer bi lizala sol (za posipanje) s cestišča in predstavljala potencialno nevarnost za prometno nesrečo.
Živali v divjini so pozimi zaradi snega in zmrzali pod večjim stresom, saj nimajo dovolj hrane. Vsakršno vznemirjanje lahko vodi v stres, beg, žival pa lahko shira in pogine, bodisi zaradi utrujenosti, podhladitve in lakote. Zato je izjemno pomembno, da se pozimi v naravi gibljemo na ustaljenih poteh, kjer so živali vajene človeka, ne zahajamo pa globlje v gozd oziroma kjer se zadržuje divjad.
Foto: Unsplash
