Poznaš razliko med tujerodno in invazivno vrsto?

Izraza sta aktualnejša kot kadarkoli poprej, tudi na področju športnega ribolova in ribiškega upravljanja. Kaj pomenita tujerodna in invazivna vrsta, kakšna je povezava med njima?

Za samostojen ribolov potrebujejo člani ribiških družin v Sloveniji opravljen poseben ribiški izpit, ki dokazuje osnovno znanje iz področja, ki se ga lotevajo. Drugi ribiči poiščejo informacije na spletu ali pa jih slišijo od prijateljev. Med ljubitelji ribolova novosti hitro zakrožijo, zlasti v dobi svetovnega spleta in družbenih omrežij. Globalizacija, zmanjševanje ovir za premikanje pa sta glavna razloga za pojav pomembnih vprašanj, med katerimi v zadnjih letih zasledimo izraza tujeroden in invaziven. Kaj pomenita in zakaj govorimo o njima?

Tujerodna vrsta

Gre za izraz v biologiji, ki označuje tiste organizme, ki jih je v neko novo okolje prinesel človek in kjer prej še niso bili prisotni. Gre za nasprotje domorodne vrste (tudi podvrste in nižjega taksona), “ki živi na območju svoje običajne (pretekle ali sedanje) naravne razširjenosti, tudi če se pojavlja le občasno. To velja tudi za območja, ki jih je vrsta lahko dosegla sama, bodisi s hojo, letenjem, prenosom z vodo ali vetrom ali drugimi načini razširjanja” (Vir: tujerodne-vrste.info).

Vprašanje tujerodnosti nastane, ko človek zaradi potovanja in trgovanja en organizem prenese v območje, kjer ga prej ni bilo. V novem okolju se lahko njegovi predstavniki samostojno redno razmnožujejo, a s tem še ne povzročajo škode in ne omejujejo domorodnih organizmov. V tem primeru govorimo o naturalizirani vrsti.

Invazivna vrsta

Kriterij invazivnosti ureja definicija t.i. Konvencije o biološki raznovrstnosti.  Invazivna je oziroma postane tista vrsta, “ki se je ustalila, se širi in s tem ogroža ekosisteme, habitate ali vrste” (Vir: tujerodne-vrste.info). Kot primer razširjenih invazivnih organizmov v Sloveniji viri navajajo japonski dresnik, orjaško zlato rozgo, želvo rdečevratko in tigrastega komarja. Glede na opažanja ribičev bi mednje lahko uvrstili tudi predstavnike ameriških somičev, sončne ostriže in ponekod šarenke.

Zakaj je področje pomembno?

Če še niso, bodo morali upravljavci revirjev verjetno prilagoditi načine upravljanja z njimi, zlasti tam, kjer le-to vsaj deloma sloni na tujerodnih vrstah (denimo krapu ali šarenki) in pa takrat, ko bo to od njih zahtevalo kolesje zakonodajnih okvirjev. Proces zagotovo ne bo enostaven, predstavljamo pa si, da je edini mogoči domislek za ohranitev nepoškodovanih populacij domorodnih vrst in drugih organizmov (ter njihovih habitatov).

Med ribiči so se v zadnjem času pojavile govorice o prepovedi vlaganja šarenke z letom 2021. Ker so to le govorice in njihovega ozadja ne poznamo, jih bomo preverili in vas v kratkem obvestili, kako je z omenjenim vprašanjem.

Dober prijem vam želi ekipa RibiskeKarte.si!

Imaš mnenje? Zaupaj ga v komentar spodaj.

Pri oblikovanju bloga smo uporabili vire:

• Eiko Jones
• The Spruce Pets