Problematika nizkega vodostaja Save Dolinke in Save
Že od junija naprej se v večjem delu Slovenije soočamo z izrazitim pomanjkanjem padavin, kar vpliva na količino pitne vode. Še posebej to škoduje poljščinam in vodnim organizmom v vodotokih. Na udaru so številni sladkovodni organizmi, tudi ribe. Manjših količin površinsko tekoče vode pa v določenih vodotokih ni le zaradi pomanjkanja padavin, temveč tudi človeškega dejavnika.
Spomnimo na primer Rižane. Količina vode ja bila na izvirih že tako majhna, da so izdali razglas za skrajno varčevanje s pitno vodo. V medijih smo zasledili tudi, da naj bi operater vodnega omrežja v skrajni sili prekinil z dostavo vode v strugo Rižane (torej iz reke, ki jo jemlje), kljub temu, da bi to ogrozilo vodni živelj v reki. Težava naj bi se ponavljala vsako leto v sušnem obdobju, videti pa je, kot da se za njeno celostno rešitev angažirajo le redki; med njimi so vsekakor ribiči RD Koper.
Na njihovem območju je bilo pomanjkanje vode v vodovodnem omrežju in rečni strugi posledica izjemne suše, drugod pa je lahko tudi neposredna posledica človeškega delovanja. Denimo na Gorenjskem na Savi Dolinki.
Razlog za pomanjkanje vode
Na Savi Dolinki, ki ima zaradi pomanjkanja padavin letos poleti prav tako nižji vodostaj kot običajno, se soočajo z dodatnim izzivom, ki ga predstavlja delovanje HE Moste. Gre za hidroelektrarno, ki je prva v nizu savskih elektrarn in je začela delovati že leta 1952.
Le malo ribičev ve, da hidroelektrarna vsak večer povsem prekine dotok vode po strugi, zato Savo Dolinko napajajo le Radovna, Završnica in nekaj manjših izvirov. Ribiči tudi pravijo, da gre za edino akumulacijsko hidroelektrarno pri nas, kjer se popolnoma prekine tok vode (Qs = 0). Pretok vode v matični strugi dolvodno od iztoka zaradi tega močno pade.
Za ribiški komentar glede problematike HE Moste smo povprašali gospodarja RD Jesenice, Gregorja Pintarja, in gospodarja RD Radovljica, Mateja Šparovca. Revirji, s katerimi gospodarijo v RD, kjer delujeta, so pod močnim vplivom dnevnega nihanja vodostaja, ki je neposredna posledica delovanja hidroelektrarne.
Vpliv na revir RD Jesenice
Gregor Pintar iz RD Jesenice je o zadevi dejal: “Pri gospodarjenju imamo težave predvsem zaradi nihanja vode v strugi Dolinke. Po naših ocenah zaradi nihanja vodostaja vsako leto pogine od 70 do 80 % mladic, gre za 1 do 2 letne ribe, saj ponoči zaprejo obe turbini HE, akumulirajo vodo, tok Save Dolinke pa je zaradi tega 100 % prekinjen. V praksi je to vidno tako, da ni pretoka, niti nujnega pretoka vode. Gre za prakso, ki je dovoljena, v HE imajo za takšno delovanje urejeno dokumentacijo. Prejšnji torek (23. avgusta 2022, op. ur.) je bil nočni pretok nič kubičnih metrov na sekundo, prav tako dnevni, to pa za potrebe remonta turbin.”
Dodal je še, da je bilo v preteklosti, denimo pred desetimi leti ali več, nihanja vode manj oziroma je bilo to manj občutno. Zaradi nihanja sta najbolj na udaru lipan in postrv. Odrasla riba se med nenadnim padcem vodostaja sicer umakne, mladica pa pogine, ker jo preseneti suša.
Vpliv na revir RD Radovljica
Matej Šparovec iz RD Radovljica je o nedavnemu remontu HE, ko so zaprli dotok Dolinke tudi čez dan, povedal naslednje: “Problem, ki ga mi vidimo, je tudi v komunikaciji. O remontu oziroma zaprtju smo izvedeli pravzaprav s strani raftarjev in ne pristojnih v HE. Mi razumemo, da je remont potreben, vendar bi ga bilo verjetno mogoče izvesti tudi ob višjem vodostaju.”
“Trenutno je bil problem dvojni, in sicer visoka temperatura vode in izjemno nizek pretok, zato smo v RD takoj, ko smo izvedeli za dogodek, prepovedali ribolov. Je pa poginilo ogromno mladic, saj se navadno nahajajo v plitvinah, te pa se zaradi nenadnega padca ravni vode hitro osušijo.”
Nihanje vode zaradi delovanja HE Moste je sicer vsakodnevni problem, saj zapirajo vodo vsako noč. V revirju RD Radovljica je zaprtje občutiti ob okoli 8 zvečer. Problem je opazen na mladicah, ki predstavljajo prihodnjo aktivno populacijo rib v reki, zlasti še pri sulcu in lipanu.
Ali pridobljena električna energija in prihodki, ki izhajajo iz nje, odtehtajo poškodovanje reke, njene okolice in življenjskega okolja številnih bitij, tudi človeka, naj oceni vsak sam.
Foto: M. Šparovec
