Ribe iz slovenskega morja si lahko ulovimo tudi sami

Kljub kratki obali je biotska pestrost slovenskega morja velika. Ste vedeli, da živi v njem 58 ribjih vrst? Tem se pridruži še nekaj vrst členonožcev in mehkužcev, ki si jih lahko z malo znanja in sreče ujamemo za okusno kosilo.

Slovensko morje je del Tržaškega zaliva, ki leži na skrajnem severnem delu Jadranskega morja. Dolžina obale slovenskega morja je kratka, približno 47 km. Največja globina je 38 m (več o tem lahko preberete v članku Najgloblja točka slovenskega morja), povprečna globina je okoli 17 m, slanost pa je nadpovprečna, če jo primerjamo s svetovnimi morji, in znaša 38,3 promila (v kilogramu morske vode je 38,3 g soli).

Geologija obale je zanimiva, nastanek njenih kamnin sega večinoma v obdobje starejšega terciarja. Takrat so se v različnih okoliščinah odlagali predvsem segmenti flišev, ki jih sestavljajo peščenjaki, laporovci in še nekatere druge kamnine, redkejši so apnenci. Razpadejo v pesek in mivko, iz katerih rastejo številne podvodne vrste rastlin. Ob vetru in močnejših tokovih se morska voda ob slovenski obali skali, zato je motna, med ljudmi pa vlada zmotno prepričanje, da je zaradi tega umazana.

Ribolovne vrste rib in drugih živali

Za ribolov so na slovenski obali najbolj zanimive orade, moli (tudi redkejši oslič), brancini, ugorji, krulci, iglice, riboni, salpe, menole in skuše. Pogosti so špari, pici, fratrci in ciplji. Zelo zaželene so palamide, lokarde, lice in tune, čeprav slednjih ne smemo loviti, saj nimamo kvote za njihov lov na ravni EU. Vse pogostejše so tudi skakavke in delfinke. Z obale bomo v hladnejših mesecih uspešni tudi pri lovu sipe in lignja.

Za športni oziroma rekreacijski ribolov z obale slovenskega morja ne potrebujemo ribolovne dovolilnice. Vseeno moramo upoštevati omejitve, dnevni uplen in najmanjše lovne mere rib. Za ribolov s čolna moramo imeti veljavno ribolovno dovolilnico. Obstajata dve dovolilnici, dnevna in tedenska, ki ju po dostopni ceni lahko kupimo na portalu ribiskekarte.si.

Ribolov

Ribolov na naši obali lahko razdelimo na tistega, ki ga izvajamo z obale, in na tistega, ki ga izvajamo s čolna. Uspešnejši bomo seveda s čolna, ki pa ni dostopen vsakomur. Zato še vedno velja, da je ribolov z obale najosnovnejša oblika ribolova na našem morju. Lovimo lahko tudi pod vodo, o čemer pa bomo pisali v katerem od prihodnjih prispevkov. Gospodarski ribiči za ribolov uporabljajo večje in manjše čolne, najpogosteje pa ujamejo sardele, sardone, mole, orade, bradače, ciplje (zlati cipelj), ribone, salpe, moškatne hobotnice, morske liste, iverke, brancine in šure.

Na čolnu lahko lovimo na vleko ali v mirovanju, z dvema palicama oziroma vrvicama s po največ tremi navezanimi trnki ali ježki. Od vab bomo najpogosteje izbrali s proteini bogate naravne vabe, kos sardele, kos lignja, školjko ali kos morskega črva. Uporabimo lahko tudi latvico in kup umetnih vab, ki so zelo dobre za lov brancinov, iglic in drugih večjih plenilskih ribjih vrst. Za ribolov sip in lignjev uporabimo pušče oziroma peškafonde.

Kar se opreme tiče ni potrebno pretiravati. Palice so lahko lažje. Kolesce mora biti dobro delujoče. Po ribolovu ga speremo in namažemo z mastjo, saj tako zmanjšamo kvarno delovanje soli v morski vodi in podaljšamo njegovo življenjsko dobo. Za daljše mete nam bo prišla prav dolga palica, mogoče kakšen surfcast palica, ni pa nujno. Vsekakor je dobro, da pred ribolovom poznamo oblikovanost dna in okolico, kjer lovimo. Če nam bo pomagal kak domačin ali poznavalec, pa smo že skoraj na konju 😎

Pozimi bomo uspešnejši pri ribolovu molov, blizu obale bodo že prijemale orade in riboni. Na umetno vabo prijemljejo brancini, zelo dober je lahko ribolov lignjev in sip. Spomladi se poveča aktivnost nekaterih drugih rib, denimo skuš. Lignji se umikajo v globlje predele morja in so ob obali redki. Ob sončnem in toplem vremenu so pogostejši prijemi skuš, ribonov in orad, tudi druge manjše ribe se znajdejo pogosto na trnku.

Pri ribolovu z obale bomo najuspešnejši zgodaj zjutraj in pozno zvečer, ko napreduje plima in ob plimi. Lovimo s kakovostno naravno vabo in pri dnu, sicer premečemo čim večji del vodne površine, kjer se zadržujejo plenilci (recimo brancin). Pri ribolovu sip in lignjev priporočamo podmetalko, s katero zajamemo ulov še preden se dotakne gladine. V nasprotnem primeru se nam bo z vabe snel kar velik delež našega potencialnega ulova.

Pri ribolovu s čolna in pri dnu nas lahko preseneti prijem morskega zmaja. Njegove bodice vsebujejo močan strup, zato moramo biti pri rokovanju z njim izjemno previdni, uporabljamo trpežne rokavice in klešče, sicer pa se ga raje ne dotikamo.

Foto: Unsplash